Malo delo bo po predlogu vlade imelo precej omejitev - delavec bo lahko delal največ 720 ur na leto oz. zaslužil največ 6.000 evrov bruto. Foto: MMC RTV SLO
Malo delo bo po predlogu vlade imelo precej omejitev - delavec bo lahko delal največ 720 ur na leto oz. zaslužil največ 6.000 evrov bruto. Foto: MMC RTV SLO
Študenti
Na začetku je študentsko delo predstavljalo način zaslužka za izboljšanje socialnega položaja študentov, danes pa je nujno za preživetje, je opozorila Gregorčičeva. Foto: MMC RTV SLO
Malo delo
Različne organizacije so zbrale dovolj podpisov za razpis referenduma o malem delu. Foto: MMC RTV SLO
Malo delo
Študentsko delo se je razmahnilo v 70. letih kot socialni korektiv in je večinoma predstavljalo poletno delo, so opozorili sogovorniki v prvem referendumskem soočenju. Foto: MMC RTV SLO

Pred referendumom o malem delu je na TV Slovenija potekalo prvo soočenje o tej temi, ki se je osredotočilo na strokovne argumente za in proti zakonu. Svoja mnenja o zakonu, ki prinaša spremembe na področju študentskega dela, so soočili ekonomista Aleksander Kešeljevič in Jože Mencinger ter sociologa Miroljub Ignjatović in Marta Gregorčič.

Miroljub Ignjatović je na začetku opozoril, da po njegovem mnenju predlagani zakon o malem delu ni idealen, "je pa izboljšava zdajšnjega stanja". Prepričan je, da se bo tako predvsem mladim omogočilo večjo socialno varnost, kot jim je omogočena do zdaj, ob tem pa je opomnil še, da bodo malo delo, vsaj na začetku, lahko opravljale le tri osnovne kategorije ljudi: študenti, upokojenci in brezposelni. "Bojazen, da bodo vsi delali po malem delu, je za zdaj odveč," je dodal.

Mencinger: Zakon birokratsko precej obsežen
Ekonomist Jože Mencinger je do zakona rahlo skeptičen in nanj gleda predvsem z ekonomskega stališča: "Količina dela je določena s povpraševanjem, ta pa z gospodarsko aktivnostjo, z zakonom pa zdaj urejajo ponudbo, ne pa povpraševanja po delu." Mencinger še meni, da zakon ne bo bistveno spremenil zdajšnjega stanja, ob tem pa opozarja še na neki drug vidik predlaganega zakona: "Se mi zdi, da bo birokratsko precej obsežen."

Študentsko delo se je razmahnilo v 70. letih kot socialni korektiv in je večinoma predstavljalo poletno delo, je opozoril ekonomist Aleksander Kešeljevič in dodal, da se je ta socialni korektiv "zdaj izrodil". "Kljub nekaterim zadržkom zakon pozdravljam, saj bo pomenil izboljšanje položaja, ki ga zdaj ponuja študentsko delo. Razumem pa sindikate, ki se takoj uprejo kakršni koli obliki fleksibilnosti na trgu dela, saj se to zelo zlorablja," še pravi in izpostavlja tudi to, da je na trgu dela stanje tako, da je večina (kar 80 odstotkov) novih zaposlitev le za določen čas.

"Slovenija je očitno padla v krizo"
Sociologinja Marta Gregorčič pa opominja, da je Slovenija očitno padla v krizo: "Namesto da bi se spraševali o uvajanju novih delovnih mest, se sprašujemo, kako urediti delo dijakov in študentov." Tudi ona je spomnila, da je bilo študentsko delo na začetku socialni korektiv, a zaslužki niso bili nujni za preživetje, ampak so pomenili le izboljšanje finančnega stanja. Danes pa je študentsko delo skoraj nujno za preživetje.

Ignjatović: Nujne so tudi sankcije
Ignjatović je prepričan, da bo, če hoče vlada zakon uspešno uveljaviti, nujen ostrejši nadzor nad ponujanjem takega dela in njegovim izvajanjem. "Potrebne so tudi sankcije," opozarja in dodaja, da je prav zato do zakona skeptičen, saj je že zdaj stanje na tem področju zelo skrb vzbujajoče - veliko je dela na črno, dogajajo se zlorabe napotnic. "Če hočemo kaj spremeniti, bo treba najprej spremeniti celoten vrednostni sistem." Tudi njega skrbi, kako bo potekal nadzor nad izvajanjem zakona: "Bo pa zagotovo veliko administracije, kar bo zahtevalo novo delovno silo na tem področju - kar je mogoče tudi dobro."

"Prepričan sem, da pri malem delu ne potrebujemo nobenih posrednikov - vsak bi se moral kar sam prijaviti na državni organ in s tem izločiti vse posrednike," na še en vidik, kjer so mogoče zlorabe, opozarja Mencinger in dodaja, da je že zdaj, če pogledamo študentsko delo, na tem področju ogromno zlorab. Z njim se glede tega strinja tudi Kešeljevič, ki opominja, da so na področju študentskega dela ogromne anomalije.

Leta 2009 milijon napotnic, sedem kršitev
Gregorčičeva je ob tem izpostavila še en vidik - zakon o malem delu bo dovoljeval tudi delo delavcem migrantov, torej ljudem, ki so zdaj po novem predlogu o tujih delavcih upravičeni do nadomestila za brezposelnost: "Se pravi, da bo delavec migrant delal za 200 evrov, namesto da bi delal za 600 ali 700 evrov." O morebitnih zlorabah Gregorčičeva meni, da obstajajo že zdaj, le da jim nihče ne posveča pretirane pozornosti: "Slišali smo - leta 2009 je bilo izdanih več kot milijon študentskih napotnic, inšpektorji pa so ugotovili le sedem kršitev. Ti isti inšpektorji so dopuščali tudi suženjstvo delavcev migrantov."

Kešeljević: Nekaj varovalk je, a brez nadzora ne bo nič
"Če bodo imeli nadzorniki še več nalog kot do zdaj, bo seveda še več nepravilnosti," pa je opozoril Kešeljević in dodal, da zakon sicer nekaj omejitev oz. varovalk prinaša (podjetja imajo lahko le določen odstotek malih delavcev, ti pa lahko delajo le določeno število ur), a je po njegovem mnenju vsekakor najprej treba rešiti vprašanje (ne)nadzora.

Referendum bo potekal 10. aprila, referendumska kampanja pa traja do 8. aprila, ko se bo ob polnoči začel volilni molk.