Pred parlamentarno preiskovalno skupino sta nastopila Božo Jašovič in Janko Medja. Foto: BoBo
Pred parlamentarno preiskovalno skupino sta nastopila Božo Jašovič in Janko Medja. Foto: BoBo
Božo Jašovič
Največja banka je sicer pod Jašovičevim vodstvom uresničila odredbe Banke Slovenije, ki jih ni uvedla uprava Marjana Kramarja. Sprožili pa so tudi nekaj forenzičnih postopkov, med drugim v Interfinancah in LHB-ju, a podlag za to, da bi ukrepali zoper tiste, ki so banki z nasedlimi projekti povzročili škodo, po Jašovičevih besedah niso imeli. Foto: BoBo
Medja
Medja je na vprašanje, ali je bil deležen političnega pritiska, spomnil na hišne preiskave. Foto: BoBo
Pričevanje nekdanje uprave NLB-ja v DZ-ju
Jašovič bi dokapitaliziral že prej

Medja je na mestu predsednika uprave največje banke v državi zamenjal Boža Jašoviča, ki je zaradi nesoglasij z državo glede prodaje Mercatorja s položaja odstopil decembra 2011. "Dobili smo razmeroma slab sistem upravljanja tveganj, nekatere politike smo pogrešali v celoti, nekaterih se ni spoštovalo," je dejal in dodal, da so z ugotavljanjem vzrokov za pretekle izgube banke začeli konec leta 2012, na njegovo pobudo.

Ko je Jašovič odstopil, je bil Medja predsednik nadzornega sveta NLB-ja, in novo vodstvo so iskali s kadrovsko agencijo Korn Ferry, kar je zaradi visokih stroškov pred leti dvignilo precej prahu. Medja je danes pojasnil, da je bila ta agencija izbrana, ker je ena od petih najboljših na tem področju. "Tudi če je bil Korn Ferry petkrat dražji od drugih kadrovskih agencij, je bil še vedno cenejši od površinskega kadrovanja v preteklih 15 letih," je dodal.

Medja: Primera pranja denarja ne poznam
V zvezi s pred kratkim razkritim primerom pranja denarja prek NLB-ja v letih 2009 in 2010 je predsednika komisije Anžeta Logarja zanimalo, ali bi ga Medja zaznal, če bi se to dogajalo v času njegovega mandata. "Tega primera ne poznam, a če bi šlo za eno milijardo evrov, upam, da bi me kdo opozoril," je odgovoril. Se je pa spomnil, da je v času njegovega mandata nekdo želel nakazati 500 milijonov evrov. "To je prišlo do mene in smo mu rekli, naj najprej dokaže izvor," je dejal.

Medja je zanikal, da bi nanj kdaj vplivala politika. V zvezi s tem vprašanjem pa je spomnil na obisk kriminalistov v septembru 2013: "Ali je to, da ti organizirajo hišno preiskavo, poskus vplivanja politike?" Medja je sicer pred časom dejal, da večina slabih kreditov NLB-ja izvira iz obdobja pred letom 2006 ter iz leta 2007.

Jašovič: Luknja bi lahko bila manjša
Pred parlamentarno komisijo je nastopil tudi Medjev predhodnik Božo Jašovič ki je dejal, da bi bila bančna luknja manjša, če bi NLB dokapitalizirali prej. Obenem pa je poudaril tudi, da je NLB večkrat želel prodati Sodu in Kadu, vendar za to ni bilo pripravljenosti.

Jašovič je prevzel krmilo banke, ko je zaradi krize v bančni sistem prihrumel vihar, nepreklicno pa je odstopil prav zaradi Mercatorja. Ker Slovenija v letih krize ni imela več tujih neposrednih naložb, kar 40 odstotkov podjetniškega sektorja pa se je leta 2008 financiralo z bančnimi krediti, je največje breme krize padlo na podjetja in banke. Problem pomanjkanja kapitala je bil podcenjevan, opozorila o tem, da največja banka potrebuje svež kapital, pa niso bila vzeta dovolj resno, je dejal Jašovič.

Če bi banko dokapitalizirali prej in v višjem znesku, bi bil obseg bančne luknje najverjetneje manjši: "Ker bi preprečil negativno zanko, ki se je oblikovala. Verjetno bi bilo izgub podjetij manj in tudi banka bi lahko prej začela s potrebnimi prestrukturiranji," je menil.

Zgodnejša prodaja Mercatorja bi vplivala pozitivno
Na rezultate banke bi pozitivno vplivala tudi prodaja Mercatorja - če bi trgovca prodali v začetku leta 2012, bi banka iztržila več in davkoplačevalci bi plačali manj, je prepričan Jašovič.

Prodaja Agrokorju se takrat ni zgodila, saj je na nadzorni svet, ki je obravnaval prodajo delnic, na dan seje prišel dopis iz nekdanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb ter mnenji finančnega in kmetijskega ministrstva o škodljivih učinkih prodaje na gospodarstvo.

Predsednika komisije Anžeta Logarja je zanimalo, ali Jašovič meni, da je politika poskušala vplivati na poslovni proces oziroma poslovne odločitve banke. "Jaz vem, kdo je skušal neposredno vplivati in sem tudi omenil inštitucije, zaradi tega sem tudi odstopil," je odgovoril ta.
Največja banka je sicer pod Jašovičevim vodstvom uresničila odredbe Banke Slovenije, ki jih ni izpolnila uprava Marjana Kramarja. Sprožili pa so tudi nekaj forenzičnih postopkov, med drugim v Interfinancah in LHB-ju, a podlag za to, da bi ukrepali zoper tiste, ki so banki z nasedlimi projekti povzročili škodo, po Jašovićevih besedah niso imeli.

Jašovič je vodil NLB od jeseni 2009 do konca leta 2011, prej je bil član sveta Banke Slovenije.

Pričevanje nekdanje uprave NLB-ja v DZ-ju
Jašovič bi dokapitaliziral že prej