Prvi mož NLB-ja je opozoril na omejevanje plač v družbah v državni lasti, in sicer, da so
Prvi mož NLB-ja je opozoril na omejevanje plač v družbah v državni lasti, in sicer, da so "prejemki daleč od tržnih in od lokalnih hranilnic s pomembnim sindikalnim vplivom". Foto: BoBo

Revizijo uspešnosti upravljanja z nedonosnimi terjatvami in pogodbami v NLB-ju trenutno obravnava komisija DZ-ja za nadzor javnih financ. Medtem ko se mednarodne skupine po navedbah prvega moža Blaža Brodnjaka bolj ali manj intenzivno ukvarjajo z izzivi okolja nizkih obrestnih mer in že sprejete ali napovedane nove regulacije, ki napovedujejo radikalno zniževanje prihodkov ob hkratnih velikih stroškovnih omejitvah, se v NLB-ju ukvarjajo s pospravljanjem kleti in podstrešij ter pregledovanjem od številnih institucij.

Brodnjak je naštel, da so NLB v zadnjih 12 mesecih pregledovali Računsko sodišče, finančna uprava, komisija za preprečevanje korupcije, Nacionalni preiskovalni urad, tožilstvo in policija, bančna komisija DZ-ja, SDH, ministrstvo za finance, redna revizija, izredna mednarodna revizija, skrbni pregled svetovalca za privatizacijo in mednarodne pravne pisarne, Banka Slovenije, Evropska centralna banka, Evropska komisija, Agencija za zavarovalni nadzor in Agencija za trg vrednostnih papirjev.

"In to v času, ko je banka soočena z zgodovinskimi izzivi zaradi obrestnega okolja in uničujoče konkurence od mednarodnih bank, ki so se večinoma izognile prestrukturiranju slovenskega gospodarstva, zdaj pa pobirajo smetano in manj tvegane posle pod cenami, ki jih mi zaradi zavez Evropski komisiji ne moremo sprejemati," je članom komisije DZ-ja Brodnjak razkril pred razpravo o ugotovitvah Računskega sodišča.

V letu 2016 so oblikovali strategijo NLB-ja za srednjeročno obdobje "z ekstremnimi poslovnimi izzivi" in peljali priprave na privatizacijo, ki naj bi se kočale v teh dneh, je dodal. Spomnil je, da je NLB letos državi izplačal za 43,9 milijona evrov dividend. "Pričakujemo, da bomo dividende v vsaj tej višini v naslednjem strateškem obdobju izplačevali vsako leto, s čimer državno pomoč vračamo," je še dejal.

Manj slabih posojil na račun izterjav
Glede obsega slabih posojil je povedal, da je NLB že lani dosegel ciljni obseg slabih posojil, načrtovan za letos, ki so jih v skupini zmanjšali za 727 milijonov evrov ali za 52 odstotkov. "To ocenjujemo za uspešno in ob nadaljevanju takšne dinamike bi NLB evropsko povprečje obsega slabih posojil dosegel v letu 2018 ali 2019," je napovedal.

Po Brodnjakovih besedah so to dosegli tudi z izterjavami. Konec leta naj bi se obseg slabih posojil po mednarodni definiciji predvidoma spustili pod 11-odstotni delež ali pod 1,4 milijarde evrov v skupini. "Ta znesek je bil konec leta 2012 pri 3,7 milijarde evrov in pokažite mi eno banko v srednji in vzhodni Evropi, ki je blizu temu dosežku," je opomnil.

Vsi želijo videti kri in odgovornost
Bil je kritičen do očitkov, da banke ne opravljajo svojega posla: "Vsi želijo videti kri in odgovornost za skoraj vsak ponesrečen posel, hkrati pa od vsepovsod letijo očitki, da banke ne financiramo." In znova je opozoril na omejevanje plač v družbah v državni lasti: "Ob vsem tem so naši prejemki daleč od tržnih in od lokalnih hranilnic s pomembnim sindikalnim vplivom."