Nalepke je še danes videti na nekaterih avtomobilih. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Nalepke je še danes videti na nekaterih avtomobilih. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Mirage ne bo dobil 8,4 milijona evrov

Državi ne bo treba upoštevati lanske sodbe višjega sodišča, so potrdili na državnem pravobranilstvu. Višje sodišče je podjetju Mirage dosodilo 4.656.884 evrov z zamudnimi obrestmi, kar znaša 8,4 milijona evrov.

Vrhovno sodišče je v reviziji sodbe odločilo, da Mirageu zaradi izgubljenega dobička pripada 405.050 evrov, kar skupaj z obrestmi znaša okoli 730.000 evrov. Revizijo je poleti zahteval notranji minister Gregor Virant.

Minister Virant je povedal, da je zmaga na sodišču "pomembna tako za državne finance kot za zatiranje korupcije". "Ostaja namreč vtis, da so bile nalepke z zakonom uvedene zgolj zato, da bi nekdo dobro zaslužil," je dodal. Državi pa naj bi s tem privarčevali več kot sedem milijonov evrov.

Glavni argument države v reviziji je bil, da ni mogoče govoriti o izgubljenem dobičku, ker je nalepke ukinil zakon, pogodba pa ni jamčila točno določene količine nalepk, ki bi se prodale vsako leto.

"Tudi če minister Mate ne bi razdrl pogodbe, Mirage ne bi mogel več prodajati nalepk za vetrobransko steklo, ker je te nalepke ukinil zakon," so zapisali na ministrstvu za notranje zadeve. Tudi nekdanji notranji minister Dragutin Mate je sodbo vrhovnega sodišča pozdravil. Po njegovem mnenju je odločitev pravilna in razumna, z njo pa je tudi zadoščeno pravici. Sam je sicer računal, da bo dosojena odškodnina še nižja, kljub temu pa je s sodbo zadovoljen.

Denar gre na sodišče
Po pojasnilih generalnega sekretarja na MNZ-ju Domna Bizjaka bodo zdaj okoli 750.000 evrov, toliko znaša znesek z zamudnimi obrestmi, položili na sodišču, da prenehajo teči zamudne obresti. Neposredno podjetju ga ne morejo, saj to ne obstaja več, denar pa bo na sodišču dotlej, dokler to ne bo presodilo, kateri upniki so upravičeni do deleža tega zneska, je pojasnil za MMC.
Izvršba na državno premoženje, ki sta jo namesto Miragea zahtevala eden izmed njegovih upnikov, registriran v davčni oazi Delaware, in zastopnik podjetja Borut Škerlj, pa je trenutno še na sodišču. To je izvršbo namreč zavrnilo, ker je menilo, da omenjeno podjetje in Škerlj nista zakonita pravna naslednika Miragea, zastopnik in delawarsko podjetje pa sta vložila pritožbo.

Podjetje gre na ustavno sodišče
Iz razsodbe vrhovnega sodišča v zadevi Mirage je razvidno, da je država kršila sklenjeno pogodbo z družbo, sodišče pa je le določilo, da je višina odškodnine previsoka, je pojasnil odvetnik podjetja Mirage Škerlj.

To pomeni, da je bila celotna revizija pravobranilstva glede argumentov o vsebini pogodbe med državo in podjetjem ter v večini ugovorov zavrnjena. Vrhovno sodišče je le bistveno znižalo višino odškodnine, je dodal.

"Sodba je presenetljiva, z njo pa se piše pravna zgodovina te države," je zatrdil Škerlj in napovedal, da bodo najverjetneje v roku 60 dni vložili ustavno pritožbo, saj verjame, da imajo za to tehtne argumente. Bistvo tega postopka je po njegovih besedah, da se borijo za upnike Miragea. Še naprej bodo zato nadaljevali prizadevanja za poplačilo teh terjatev, saj se mu zdi pravično, da upniki dobijo nazaj to, kar so vložili in tudi izgubili.

Nalepke so izdajali do leta 2005
Nalepke so se začele izdajati decembra 2001, označevale so čas, za katerega je bil opravljen tehnični pregled vozila, povračilo za uporabo cest in veljavo zavarovalne pogodbe. Nalepke je proizvajalo celjsko podjetje Cetis (ki se je tožbi odpovedalo), Mirage pa je izvajal personifikacijo (tiskanje številk za posameznega uporabnika) in distribucijo nalepk v centre za tehnične preglede. Pogodba bi se iztekla decembra 2006, toda marca 2005 je vlada z zakonom nalepke odpravila in pogodbo prekinila.

Cena brez DDV-ja je bila 1.000 SIT, postavka "dobiček" pa 80 SIT. Podjetje v letu in pol prekinitve pogodbe ni imelo stroškov dela in materiala.

Nekdanji notranji minister Dragutin Mate je že pred časom zato presodil, da je imelo podjetje ogromne dobičke, škoda zaradi prekinitve pogodbe pa je bila po njegovem mnenju le 70.000 evrov.

Uporaba nalepk je veljala od 2001 do 2005, vozil pa je bilo okoli 1,1 milijona. "Zmnožite to številko s ceno nalepke 1.000 SIT minus stroški, ki so znašali od 250 do 270 SIT na leto, pa dobite velikanske zaslužke zasebnega podjetja za popolnoma nepotrebno nalepko," je zatrdil Mate in dodal, da so nekaj časa služili tudi z obveznim lepljenem v znesku 400 SIT. Material in delo naj bi znašala od 250 do 270 tolarjev, vse preostalo je dobiček, Mirageeva personalizacija in distribucija, je končal.

Mirage ne bo dobil 8,4 milijona evrov