Usoda ustanovitve novih občin Mirna in Ankaran ostaja negotova. Glede na različna stališča poslancev namreč še kar ni jasno, ali bosta predloga v sredo dobila podporo ali ne.

Znano je, da je novela zakona o ustanovitvi omenjenih občin, za kar so se tamkajšnji prebivalci leta 2009 izrekli tudi na referendumu, v DZ-ju že doživela potrditev, a je nato doživela veto v državnem svetu. Ob vnovičnem odločanju v parlamentu je sredi aprila za potrditev zakona zmanjkal en poslanski glas, zato je skupina poslancev predlog za ustanovitev obeh občin vložila ponovno, a tokrat v obliki dveh ločenih zakonov, za vsako občino posebej.

Prvopodpisani pod predlog za ustanovitev občine Mirna Anton Anderlič (LDS) je v razpravi v DZ-ju opozoril, da mora DZ spoštovati demokratična pravila in izraženo voljo prebivalcev. "Gre za preizkus, ali zakonodajalec z instrumenti, ki so na voljo državljanom, ne igra," je zatrdil.

Mnenja deljena celo znotraj poslanskih skupin samih
Prvopodpisani pod predlog za ustanovitev občine Ankaran Franco Juri (Zares) pa je povzel analizo o ustavnopravnih vidikih ustanavljanja občine Ankaran, ki jo je pripravil Inštitut za primerjalno pravo in je pokazala, da bi morala biti omenjena občina vzpostavljena čim prej. Dolgoročno namreč ni sprejemljivo, da morajo prebivalci Ankarana uresničevati lokalno samoupravo proti svoji v okviru Mestne občine Koper, za katero je ustavno sodišče ugotovilo, da ni oblikovana v skladu z ustavo, je poudaril.

A to poslancev ni prepričalo, saj so stališča do ustanovitve novih občin različna, mnenja pa so deljena celo znotraj poslanskih skupin samih.

Kako bodo glasovali?
V SD-ju so že napovedali, da o občinah ne bodo glasovali enotno. Nekateri poslanci so proti noveli zato, ker Mirna in Ankaran ne izpolnjujeta pogoja, da mora imeti občina 5.000 prebivalcev. SDS se bo o tem, kako bo glasoval, še odločil, poslanci te stranke pa so prepričani, da bi bilo treba po zavrnitvi prvega zakona sprožiti nov postopek. Le na ta način bi po njihovem mnenju prekinili privilegiranje dveh "občin".

Poslanci DeSUS-a bodo glasovali proti, ker nasprotujejo delitvi na manjše občine, v SLS-u pa nasprotno menijo, da ustanovitev novih občin (če prebivalci to podpirajo) pomeni boljši razvoj nekega področja. Predlogoma so torej napovedali podporo.

Protikorupcijski zakon: Opozicija proti
Poslanci so opravili tudi tretje branje protikorupcijskega zakona. Izkazalo se je, da predlogu nasprotujejo SDS, SLS in SNS, "za" so v SD-ju, Zaresu in LDS-u, DeSUS pa je neodločen. Največji del razprave se je vrtel okoli določb lobiranja in neodvisnosti protikorupcijske komisije.

Z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije se na novo opredeljuje delovanje komisije za preprečevanje korupcije in zmanjšuje število njenih funkcionarjev s petih na tri. Sprejetje zakona na izredni seji je predlagala vlada, ker bi sicer lahko nastali nepotrebni zapleti glede postopkov imenovanja komisije za preprečevanje korupcije.

Funkcionarje bo imenoval predsednik republike
Miran Potrč (SD) je ob napovedi podpore zakona med drugim kot dobre rešitve izpostavil varovanjen prijaviteljev korupcije, vprašanje lobiranja in funkcijo predsednika republike ob imenovanju predsednika komisije. Cveta Zalokar Oražem je v imenu Zaresa podporo zakonu izrekla, ker spodbuja pošteno in transparentno vedenje in odločanje javnih uslužbencev, LDS (zanj je govoril Milan Gumzar) pa izpostavlja predvsem cilj zakona, ki je pošteno opravljanje dela javnih uslužbencev in funkcionarjev.

Branko Grims (SDS) je prepričan, da zakon namesto boja proti korupciji uvaja"boj za videz, kako zelo se koalicija bori proti korupciji." Prepričan je, da je pravno pomanjkljiv in bo vnesel le še več nereda ter institucionaliziral sistemsko korupcijo znotraj civilne družbe. SDS zakona zato ne bo podprl. Tudi v SLS so zakonu podporo odrekli. Menijo namreč, da zakon neusklajeno določa imenovanje in nadzor nad delom komisije, neustrezne pa so tudi rešitve sodelovanja županov v javnih podjetjih. Proti bo glasoval tudi SNS, ki ga, kot je dejal Silven Majhenič, moti predvsem 9. člen, ki določa imenovanje komisije in pristojnost za njihovo imenovanje podeljuje predsedniku republike.

Poenostavitev vlog za socialne prejemke
DZ je opravil tudi splošno razpravo o zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in o zakonu o socialnovarstvenih prejemkih. Po ocenah vlade zakona omogočata prerazporeditve socialnih prejemkov med prebivalstvo. Po novem pa bi posamezniki z eno samo vlogo na center za socialno delo lahko zaprosili za različne prejemke.

O obravanavanih zakonih poslanci niso glasovali, glasovanje pa bo, kot omenjeno, v sredo, ko bo na dnevnem redu izredne seje še razprava o arbitražnem sporazumu s Hrvaško.