Po navedbah finančnega ministrstva znaša državni dolg Slovenije 29,5 odstotka bruto družbenega proizvoda (BDP).

Finančno ministrstvo mora Evropski komisiji ter evropskemu statističnemu uradu dvakrat letno poročati o stanju javnega dolga v državi.

Kot je povedal finančni minister Dušan Mramor, je posredovana številka nekoliko večja od številke, ki jo je spomladi ministrstvo posredovalo Evropski komisiji. Takratno poročilo je navajalo, da je dolg Slovenije znašal 27,7 odstotka BDP-ja.

Tokratna številka je po razlagi ministra nekoliko višja od takrat posredovanih podatkov, saj so v izračune dodatno vključili tudi zadolžitve Stanovanjskega sklada RS-a, Slovenske odškodninske družbe ter Kapitalske družbe.

Podatek o dolgu pa še ni uraden, saj med slovenskim finančnim ministrstvom in evropskim statističnim uradom Eurostatom potekajo usklajevanja o tem, ali dolgovi stanovanjskega sklada sodijo v izračun dolga države.

Slovenija ostaja nizko zadolžena
Slovenija je tako spomladi IMF-ju poročala, da dolg države na dan 31. december 2003 znaša 1585 milijard tolarjev oz. 27,7 odstotka BDP-ja, medtem ko je prav tako spomladi po metodologiji ESA 95, po kateri dolg izračunavajo članice EU-ja, izračunala znesek v višini 1543 milijarde tolarjev, kar je 27,1 odstotka BDP-ja.

Do razlik prihaja, ker so v izračune dolga za IMF vključene tiste ustanove, katerih pretežna lastnica je država, v izračune dolga za EU pa tiste, katerih vir pretežnega dela prihodka je državni proračun.

Evropske komisije in Eurostata po Mramorjevih besedah ne zanima celoten javni dolg, temveč le dolg sektorja država. V njem so zajeti podatki o dolgovih centralne države, lokalnih ravni in skladov socialnega zavarovanja. Ker pa se metodologija obeh inštitucij za izračunavanje dolga razlikuje, so različni tudi podatki, ki jih poročamo, je še pojasnil Mramor.

V jesenskem poročilu Evropski komisiji je tako zadolžitev Slovenije zvišana s 27,1 odstotka BDP-ja na 29,5 odstotka BDP-ja. Ne glede na to pa javni dolg ostaja nespremenjen na 38,5 odstotka BDP-ja, je poudaril Mramor.

V primerjavi z ostalimi članicami EU-ja je Slovenija po njegovih besedah nizko zadolžena. Manj od nje so zadolženi le Luksemburg (4,9 odstotka), Estonija (5,8 odstotka), Latvija (15,6 odstotka) in Litva (21,9 odstotka BDP-ja).

Nove smernice rahljajo pakt stabilnosti?
Finančni minister je komentiral tudi nove smernice za razlago pakta o stabilnosti in rasti. Mramor je dejal, da smernice dajejo le usmeritve, saj ni še natančno opredeljeno kako se bo upoštevalo stanje v posamezni državi.

Dejal je še, da spremembe dajejo občutek, da rahljajo pakt, obenem pa so nekateri sprostitveni elementi malo preveliki.

Mramor je sicer že opozoril, da mora biti pakt stabilnosti fiskalno strog in ne sme puščati manevrskega prostora za izogibanje dogovorjenim pravilom.