Ta naj bi stala na križišču Kurilniške in Parmove ulice na 6.000 kvadratnih metrov velikem ozemlju v mestni lasti, ki je neobremenjeno s hipotekami. Grabus je z lokacijo zadovoljen celo bolj, kakor s prejšnjo na Cesti dveh cesarjev, odločitev pa bo MOL-u sporočil v ponedeljek.

Zemljišče naj bi bilo verski skupnosti prodano leta 2007, leto kasneje pa bi se lahko začela tudi gradnja. Janković je ob tem dejal, da sta se z Grabusom strinjala, da mora biti objekt evropski, umeščen v Ljubljano, arhitekturno pa v ponos vsem.

Zemljišče bo, če ga bo potrdila islamska verska skupnost, prodano neposredno, za kar bo Jankovič mestnim svetnikom podal predlog, ki bo temeljil na predhodnem cenitvenem poročilu. Islamska skupnost mora pred tem sporočiti, kako velik bo objekt.

Janković se je pred tednom sešel tudi z ljubljanskim nadškofom in slovenskim metropolitom Alojzijem Uranom. Z njim je govoril tudi o gradnji džamije, ki ji Uran ni nasprotoval. Župan prestolnice je takrat napovedal, da bo mestni svet vprašanje, ki že leta buri duhove, obravnaval v začetku l. 2007.

Djogić zadržan
Nekdanji mufti islamske skupnosti v Sloveniji Osman Djogić, ki od maja vodi novoustanovljeno Slovensko muslimansko skupnost, pa je za razliko od Grabusa do predloga lokacije za džamijo na Parmovi ulici zadržan. Opozoril je, da bi v dogovore o gradnji džamije morali vključiti tudi Slovensko muslimansko skupnost in ne le islamsko skupnost.

Medtem pa ljubljanski podžupan Janez Koželj, ki je pristojen za urbanizem, meni, da je prav lokacija na Parmovi dobra, saj je zaradi visokih bližnjih stavb ne bo treba omejevati glede višine. Lokacija, ki je v središču mesta in hkrati v zaledju, bo sprožila proces preobrazbe območja.

Dolga in težka zgodovina
Kot je znano, je bilo dozdajšnje dogajanje v zvezi z gradnjo džamije vpeto v serijo pravnih in političnih intrig. Višek so dosegle v prvi polovici l. 2004, ko je ustavno sodišče odpravilo sklep o razpisu naknadnega referenduma o gradnji džamije v Ljubljani, za katerega je podpise zbral svetnik Liste za čisto pitno vodo Mihael Jarc. Pobudo za presojo ustavnosti sta na sodišče vložila nekdanja ljubljanska županja Danica Simšič in Islamska verska skupnost v Sloveniji, ki se z referendumom nista strinjali.

Svetnik Zelenih Miha Jazbinšek pa je že ob ustavnosodnem postopku kot "prijatelj sodišča" v ločenem mnenju predlagal lokacijo na Parmovi ulici.