Miran Bogataj je v pogovoru za MMC spomnil, da bo 31. maja na gori San Pietro spominska slovesnost. Na kraju nesreče bodo namreč postavili spominsko znamenje, ki ga je izdelala mariborska kiparka Katja Majer. Foto: RTV SLO
Miran Bogataj je v pogovoru za MMC spomnil, da bo 31. maja na gori San Pietro spominska slovesnost. Na kraju nesreče bodo namreč postavili spominsko znamenje, ki ga je izdelala mariborska kiparka Katja Majer. Foto: RTV SLO
Razbitine letala so po Bogatajevih besedah na težko prehodnem pobočju pod vrhom gore San Pietro. Foto: Borut Podgoršek, fotoarhiv MORS

Operativna sestava Civilne zaščite je sestavljena, opremljena, usposobljena in podprta s srednjim transportnim helikopterjem Slovenske vojske, tako da bo lahko sanacijo kraja nesreče, čeprav gre za zelo zahtevno delo in tudi nevarno glede na teren, opravila uspešno v načrtovanem času.

Miran Bogataj
Na Korziki odstranjevanje ostankov nesreče

Poveljnik civilne zaščite Miran Bogataj, ki je vodil izdelavo načrta za omenjeni podvig, je za MMC pojasnil, da so na gori San Pietro, v katero je trčilo letalo, predvsem letalske razbitine (bilo naj bi jih okoli 15 do 20 ton), nekaj pa naj bi bilo tudi osebne prtljage, ki bo vrnjena v roke svojcev žrtev.

Odnašanje letalskih nesreč s helikopterjem SV-ja
Ostanki nesreče so razpršeni na dveh lokacijah na nadmorski višini od 1100 do 1370 metrov na "zelo strmem in izjemno težko prehodnem pobočju pod vrhom gore". "Letalske razbitine, od tega je devet večjih delov ponesrečenega letala, bodo reševalci prenesli na z načrtom določena zbirališča, od koder jih bo mogoče prepeljati s helikopterjem v dolino. Omenjenih devet večjih delov bodo tehnični reševalci, to so gasilci, razrezali na manjše dele in jih premaknili na mesta kjer bo mogoč odvoz s helikopterjem," je načrt predstavil Bogataj.

Skupino 60 članov bo vodil Bojan Kopač
V akciji bo sodelovalo 60 ljudi - poleg pripadnikov civilne zaščite še gorski reševalci, gasilci in slovenski vojaki. Vodil jih bo Bojan Kopač, član štaba civilne zaščite. Dela naj bi končali do 29. maja. Pri tem so upoštevane ovire zaradi vremenskih razmer in druge omejitve. "Oceno bomo lahko potrdili ali spremenili okoli 20. 5. 2008, ko bomo videli, ali nam bo uspelo sanacijo izvesti v načrtovanih terminih. Rok 15. 6. 2008 pa je skrajni rok, za katerega smo se dogovorili s korziškimi oblastmi, ker se tedaj začenja turistična sezona na Korziki in bi bilo naše delo moteče."

Pomoč tudi francoske države
Sicer pa se Slovencem na Korziki po Bogatajevih besedah obeta pomoč: "Pri sanaciji nam bodo pomagali predvsem tamkajšnji gasilci, gorski vodniki in žandarmerija, da bo poskrbljeno za požarno in drugo varnost. V dogovoru s francoskim ministrstvom za notranje zadeve nam je civilna zaščita Prefekture za južno Korziko omogočila uporabo njihove baze na letališču v Ajacciu in podobno."

Za odstranitev ostankov nesreče 350.000 evrov
Dela na Korziki naj bi stala 350.000 evrov. Kot je dejal Bogataj, so jih zagotovili s prerazporeditvami. Stroške helikopterja bo pokril SV; stroške posebne opreme, osebnih in zaščitnih sredstev ter druge operativne stroške Uprava RS za zaščito in reševanje; stroške prevozov, nastanitve, prehrane, spominskega znamenja in nekatere druge stroške pa Adria Airways, d. d., Kompas, d. d., in manjši del Mestna občina Ljubljana.

Leta 1981 na Korziki ugasnilo 180 življenj
Na vprašanje, kako to, da bodo ostanke nesreče na Korziki odstranili šele po 27 letih, je Bogataj odgovoril, da to ni v njihovi pristojnosti, da pa so se v civilni zaščiti s projektom prvič spopadli decembra lani. Načrt za izvedbo del je vlada sicer sprejela aprila.

V letalski nesreči je leta 1981 umrlo vseh 180 potnikov in članov posadke.

Marjetka Nared

Operativna sestava Civilne zaščite je sestavljena, opremljena, usposobljena in podprta s srednjim transportnim helikopterjem Slovenske vojske, tako da bo lahko sanacijo kraja nesreče, čeprav gre za zelo zahtevno delo in tudi nevarno glede na teren, opravila uspešno v načrtovanem času.

Miran Bogataj
Na Korziki odstranjevanje ostankov nesreče