Pod poročilo, ki obsega nekaj več kot 80 strani in so ga objavili tudi na spletni strani DZ-ja, sta sicer podpisana le predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec in njegov namestnik Igor Lamberger, ne pa tudi druga namestnica predsednika Alma Sedlar. Ob predaji poročila predsedniku DZ-ja Milanu Brglezu je Štefanec pojasnil, da je Sedlarjeva na seji senata glasovala proti poročilu.

V letu 2016 je bila sicer ena izmed osrednjih točk delovanja komisije vezana na sodelovanje pri pripravi novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Prav tako so lani prejeli 1.160 oz. 77 prijav suma korupcije več kot leto prej. To na KPK-ju razumejo kot večanje zaupanja javnosti v komisijo in njeno delo.

Od tega je bilo 494 zadev zavrženih, 666 je bilo obravnavanih v predhodnem preizkusu. Rešenih je 1.078 zadev, in sicer je komisija v zadevi izdala zaključni dokument, zadevo zavrgla ali pa odgovorila drugim pristojnim organom oz. prijaviteljem.

Manj zaključnih dokumentov zaradi osredotočanja na sistemske težave
Veliko pozornosti je šlo tudi sistemskim obravnavam sumov korupcije v zdravstvu in upravljanju z državnim premoženjem, pod drobnogled je KPK poleg tega vzel kadrovanje v javnih zavodih in poslovanje v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) ter problematiko dodatkov in avtorskih honorarjev.

Zaradi tega je bilo manj izdanih zaključnih dokumentov v zadevah suma korupcije, pravijo na komisiji, je pa v istem obdobju uvedla skoraj trikrat toliko prekrškovnih postopkov kot leto prej. KPK je tako izdal zaključni dokument v 367 zadevah suma korupcije, uvedel 375 prekrškovnih postopkov zaradi ugotovljenih kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, podal 48 naznanil in ovadb zaradi suma kaznivega dejanja organom odkrivanja in pregona ter podal 99 pobud nadzornim organom za izvedbo postopka iz njihove pristojnosti. Gre za organe, kot so policija, Računsko sodišče finančna uprava in inšpekcijski organi.

Za več kot 100 odstotkov se je lani povečalo število lobiranj registriranih lobistov. Komisija je pri svojem delu zaznala težavo neporočanja lobističnih stikov znotraj nekaterih poslanskih skupin in ministrstev.