Novo Šarčevo vlado čaka tudi nadaljevanje obsežnega projekta opremljanja Slovenske vojske oz. vzpostavitve dveh bataljonskih skupin. Obrambno ministrstvo pa le deloma uspešno nadaljuje projekt odprodaje odsluženega orožja.

Če ne bo večjih presenečenj pri potrjevanju novih kandidatov za ministre v državnem zboru (DZ), se bo predsednik stranke upokojencev (DeSUS) Karl Erjavec po desetih letih vrnil na obrambno ministrstvo (obrambni minister je bil v vladi Janeza Janše 2004–2008). Usoda pa je hotela, da bo Erjavec, kot kaže, spet tisti, ki bo podpisoval največje orožarska posle v Sloveniji.

Med njegovim prvim ministrovanjem je Slovenska vojska dobila številno novo orožje. Kupili so nove ostrostrelske puške in mitraljeze, vsi pripadniki Slovenske vojske pa so dobili nove, moderne avtomatske puške FN 2000 S, ki jih razen nekaterih specialnih enot ni množično uporabljala nobena druga vojska in jih še vedno ne (slovenski vojaški specialci so sicer leta 2016 dobili novejše avtomatske puške FN SCAR).

Vse omenjeno orožje je bilo nabavljeno pri belgijskem proizvajalcu Herstal Group oziroma prek podjetja Arex, ki je bilo konec lanskega leta prodano Čehom. Nekateri poznavalci orožja so ob nakupu omenjenega orožja pripominjali, da so bile cene nenavadno visoke. Med Erjavčevim vodenjem obrambnega resorja je Slovenija na račun odplačila t. i. klirinškega dolga od Rusije dobila večnamensko vojaško ladjo Triglav.

Finančno največji zalogaj pa je bil nakup oklepnikov 8 x 8 patria za 278 milijonov evrov, ki je bil postal ena večjih slovenskih korupcijskih afer. Epilog je bil, kar se tiče sodnih procesov, precej banalen. Slovenska vojska pa je, z namesto 136 oklepniki 8 x 8, zdaj opremljena le s 30 oklepniki patria oz. svarun, kot so jih pozneje poimenovali.

Veliki načrti za prihodnost
Opremljanje Slovenske vojske naj bi bilo v prihodnjih letih precej obsežno, saj so bili pod preteklo vlado Mira Cerarja sprejeti načrti, da bo Slovenija za vzpostavitev dveh srednjih bataljonskih skupini v osmih letih namenila kar 1,2 milijarde evrov. Prva faza pa naj bi bil nakup 48 vozil 8 x 8 boxer in ustrezna logistična podpora, kar je vlada ocenila na 306 milijonov evrov.

Nakup teh vozil bo ministrstvo za obrambo (Mors) izvedlo v okviru večnacionalnega programa Boxer organizacije za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR). Vlada, ki opravlja tekoče posle, je sredi junija v DZ poslala pobudo za sklenitev sporazuma o upravljanju programa Boxer. Pobuda pa predstavlja pravno podlago za nakup osemkolesnikov za Slovensko vojsko.

Toda zadnjo besedo pri nakupu novih vojaških oklepnikov za skoraj tretjino milijarde evrov bo najverjetneje imela Šarčeva vlada, katere obrambni resor, kot kaže, bo vodil Karl Erjavec. On je glede nakupa patrij, kjer je kot obrambni minister podpisal pogodbo o nabavi, "obrnil ploščo".

Erjavec želi več denarja za vojsko
Če je še pred desetletjem vztrajno trdil, da je šlo za najbolj transparenten posel doslej, je tokrat ob napovedi ministrske kandidature glede nakupa osemkolesnikov boxer po poročanju STA-ja izrazil zadovoljstvo, da gre za relacijo med državama, in ne za razpis, na katerem bi se podjetja potegovala za posel. "Upam, da bo vojska dobila vse tisto, kar potrebuje. Upam tudi, da bomo povečevali sredstva za obrambo," je dejal Erjavec.

Slovenska vojska pa ne čaka samo na nabavo novih "tehničnih sredstev", temveč se že nekaj časa skuša rešiti starega orožja, ki je dediščina iz nekdanjega SFRJ-ja ali pa je bilo kupljeno v letih po osamosvojitvi. Mors pa pri trženju, čeprav gre večkrat za neznatne cene v primerjavi z vložkom, ni najbolj uspešen oz. je za odpisano orožje zelo majhno zanimanje.

Prodan le en tank
Mors je spomladi skušal prodati 27 tankov M-55S s pripadajočimi rezervnimi deli in orodjem, strelivom, dimnimi bombami in nadomestnimi eksplozivno-reaktivnimi ploščami (ERA), v treh različnih sklopih. Za njihovo posodobitev (30 tankov) je bilo v devetdesetih letih namenjeno 52 milijonov evrov. Izhodiščna cena za dva sklopa 13 tankov je bila 2,65 oz. 2,6 milijona evrov, vendar jih niso prodali. Prodan je bil le tank s pripadajočim strelivom in dimnimi bombami za izhodiščno ceno 820 tisoč evrov, in sicer, kot so za MMC pojasnili na obrambnem ministrstvu, slovenskemu kupcu (Tomaž Vipotnik, s. p.).

Mors je do 26. julija, rok so vmes nekoliko podaljšali, prodajal tudi stare 20-milimetrske protiletalske in 82 milimetrske netrzajne topove SV-ja, jugoslovanskega izvora. Minimalna zahtevana odkupna cena za protiletalske topove je bila 651 tisoč evrov in 194 tisoč za netrzajne topove. Interesenti za nakup so se očitno pojavili, vendar so bile njihove očitno ponudbe prenizke.

"Prejeli smo dve ponudbi za odkup trocevnih protiletalskih topov. Trenutno se pogajamo za izboljšanje ponujenih cen, tako da vam končnega kupca ne moremo navesti, sta pa oba ponudnika tuji pravni osebi," so za MMC povedali na Morsu, ki bo nadaljeval prodajo odsluženega orožja. Predvidena je tudi odprodaja sistema zračne obrambe Roland II, za katerega je Slovenija dala približno 40 milijonov evrov (80 milijonov nekdanjih nemških mark).