Najboljša lutkovna predstava po mnenju mednarodne komisije je Biti Don Kihot KD-ja Matita in MCLU-ja Koper. Foto: Lutkovno gledališče Maribor
Najboljša lutkovna predstava po mnenju mednarodne komisije je Biti Don Kihot KD-ja Matita in MCLU-ja Koper. Foto: Lutkovno gledališče Maribor

S slovesno podelitvijo nagrad se je v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor končal 11. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Predstave, ki jih je izbral Rok Bozovcičar, sta po mnenju žirije zaznamovali "izjemna estetska in vsebinska raznolikost".

Predvsem z živahnim spektrom različnih lutkovnih tehnologij, scenografskih inovacij in vsebinskih raziskovanj. Pomenju komisije so se projekti "s svojo pogumno eksperimentalnostjo dotaknili skrajno robnih in občutljivih eksistencialnih vprašanj".

Ena takih predstav je zagotovo Tihožitje (Lutkovno gledališče Ljubljana), ki je prejela nagrado za najboljšo animacijo. Asja Kahrimanović, Iztok Lužar, Zala Ana Štiglic so vračali v življenje resnične zajce, ki so bili podvrženi taksidermiji. V skrajno specifični in tehnološko zapleteni estetki imitiranja so morali kot kolektiv obvladati pogoje izjemne natančnosti in dinamičnega usklajevanja.

Tehnično zahtevnejša predstava, ki zahteva dobro usklajenost animatorjev, je predstava Tihožitje. Foto: Lutkovno gledališče Maribor
Tehnično zahtevnejša predstava, ki zahteva dobro usklajenost animatorjev, je predstava Tihožitje. Foto: Lutkovno gledališče Maribor

Animacija so tudi zvok, svetloba, barve in stanja

Mednarodna strokovna žirija v sestavi Zala Dobovšek, Špela Čadež in Marek Waszkiel je v vseh tekmovalnih predstavah prepoznala tudi "širšo vključenost občinstev, saj je izbor skozi pester nabor formatov in tematik nagovarjal malčke, najstnike in odrasle", samo selekcijo predstav pa je označila za "dobrodošlo selektorsko stališče do nenehnega preizpraševanja in redefinicije lutkovne oziroma animirane umetnosti".

Večina ogledanih predstav je razpirala angažirane razmisleke o možnosti, kaj vse je lahko animirano; ne le lutke ali predmeti, temveč tudi zvoki, svetlobe, barve in stanja.

"Skupaj s široko raznovrstnostjo metodologij in razpiranja pomenov lutkovnega medija je bilo na festivalu jasno občutiti potrebo ustvarjalcev in ustvarjalk, da problematizirajo aktualna družbena stanja; kar nekaj predstav je namreč izpostavljalo ekološke motive in tudi kritično reflektiralo "novo realnost", ki nam jo globalno kroji virus," so še zapisali.

Nagrade 11. bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije (z obrazložitvijo komisije):

NAGRADA ZA NAJBOLJŠO UPRIZORITEV: Biti Don Kihot (KD Matita, MCLU Koper)
Biti Don Kihot je temperamentna lutkovna ekskurzija, kjer v estetiko natančno urejenega kaosa pronicajo aktualni drobci Cervantesovega romana. Uprizoritvena večplastnost je prisotna v vseh segmentih njenega izrekanja. Biti Don Kihot ni le predstava, je samosvoj izkustveni dogodek, ki prek mozaičnega principa kratkih animiranih prizorov, glasbe in improvizacije ustvari dinamično vzdušje presenetljivih prebliskov, improvizacije in igrivosti, a tudi kritičnega uvida v realnost. Mojstrsko obvladovanje širokega spektra animiranih objektov in obenem pronicljiva refleksija sveta, v uprizoritev vneseta noto nujnosti po nenehni redefiniciji (lutkovne) umetnosti in tudi družbe, v kateri ta nastaja.

NAGRADA ZA NAJBOLJŠO REŽIJO: Matteo Spiazi za predstavo Ostržek (Lutkovno gledališče Maribor)
Ostržek v režiji Mattea Spiazija, tudi avtorja priredbe, odraža močno avtorsko estetiko, ki črpa navdih iz premišljenega minimalizma odrskih izraznih sredstev. Z uporabo vsakdanjih predmetov in nenehnega vračanja k lesu kot temelju zgodbe in tudi lutkovne umetnosti predstava načelno vztraja v komorno intimnem vzdušju. Močna idejna osredotočenost je pozorna na učinke animatorja, med njim in objekti se vzpostavita izjemna pripadnost in s tem neprestan živahen dialog med igranim in animiranim.

NAGRADA ZA NAJBOLJŠO ANIMACIJO/IGRO: Miha Bezeljak v uprizoritvi Ostržek (Lutkovno gledališče Maribor)
Ostržek v interpretaciji Mihe Bezeljaka odraža izjemen čut za improvizacijo, humor in senzibilnost. Vrhunsko animacijo lutk in objektov, pa tudi občinstva zaznamujejo izjemna izvedbena prisotnost, iznajdljivost, želja po eksperimentiranju in navdihujoče kršenje odrskih "pravil".

Asja Kahrimanović, Iztok Lužar, Zala Ana Štiglic v uprizoritvi Tihožitje (Lutkovno gledališče Ljubljana)
Animatorki in animator se v skrajno specifični in tehnološko zapleteni estetki imitiranja ne le pravih, pač pa resničnih zajcev izkažejo kot kolektiv, ki obvlada pogoje izjemne natančnosti in dinamičnega usklajevanja. V svoji funkciji so suvereni in hkrati tudi izjemno spoštljivi, predvsem pa dovzetni za nove forme animacijskih tehnik.

NAGRADA ZA KONCEPT: Tin Grabnar za uprizoritev Nebo nad menoj
Tin Grabnar v uprizoritvi Nebo nad menoj elemente zgodbe, scenografije in režije preplete v inovativen princip podajanja aktualnih ekoloških problematik najmlajši generaciji. Pri tem izhaja iz domiselne scenografske platforme, ki zanimivo preizprašuje lutkovno metodologijo, hkrati pa v dogajanje vnaša tudi podtekste in skrite simbole. Avtorjeva ideja je inovativna in odpira nove spektre lutkovne umetnosti.

NAGRADA ZA DRAMATURGIJO: Miha Razdrih (Biti Don Kihot)
Dramaturgija uprizoritve Biti Don Kihot izhaja iz ideje "urejenega kaosa" in se sočasno ukvarja na več ravneh reprezentacije. Natančno poskrbi za odmerjeno vključevanje referenc iz izvirnika, a še pomembnejša je v zagotavljanju kompaktnega celostnega odrskega dogajanja. Na videz raztreščena in nenadzorovana narativnost predstave je pravzaprav izrazito taktična, zaznamuje pa jo tudi svojevrstna notranja logika nereda in prostih asociacij.

NAGRADA ZA CELOSTNO LIKOVNO PODOBO: Brane Solce za uprizoritev Tjulenj
Brane Solce uprizori čarobno ozračje severnega pola s preprosto uporabo belega papirja. Vsak odtrgan košček zmečkanega papirja se s pomočjo odličnih animatorjev hitro spremeni v ribo, lisico ali smučarja. Spreminjanje oblik v papirnati krajini ustvari prelepo igro podob v soju severnega sija. Gre za izstopajoč primer »materialnega gledališča«, v katerem papir dobi svojo zelo razplasteno in nenehno razvijajočo se identiteto.

NAGRADA ZA LUTKOVNO TEHNOLOGIJO: Zoran Srdić za uprizoritev Tihožitje
Tehnologija oživljanja mrtvih živali nas presune skozi natančno uporabo lutkovne tehnologije. Vsak detalj je premišljen in dosledno sledi posnemanju realističnega gibanja živali. Nekaj, kar je bilo včasih živo, je lahko s pomočjo lutkovne tehnologije znova oživelo. Ključno vlogo pri realizaciji projekta odigra tehnologov poznavalski prispevek.

POSEBNA NAGRADA ŽIRIJE ZA UPRIZORITEV: Reči reči: Nagrada za igrivo kritiko (ne)uporabnih plastičnih predmetov
Predstava nas na igriv način spodbudi k razmišljanju o čezmerni (ne)uporabi plastičnih predmetov okoli nas. Predmeti, ki se nam v nekem trenutku zdijo nepogrešljivi, se lahko na koncu spremenijo v velikansko pošast, ki neizbežno grozi obstoju življenja na našem planetu. Na sklepni slovesnosti festivala so bile podeljene tudi Pengovove listine in Klemenčičeva nagrada, ki jih podeljuje UNIMA Slovenije. Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo je prejela lutkovna ustvarjalka Eka Vogelnik, Pengovove listine pa igralec Miha Bezeljak, režiser Tin Grabnar in samostojni lutkar, lutkovni tehnolog, Žiga Lebar.