Po mnenju člana ožje vladne pogajalske skupine Dušana Krajnika naj razlike v praksi, ob zapisu gibanje ali trend, ne bi bilo. Foto: RTV SLO
Po mnenju člana ožje vladne pogajalske skupine Dušana Krajnika naj razlike v praksi, ob zapisu gibanje ali trend, ne bi bilo. Foto: RTV SLO

Vlada predlaga, da bi se plače usklajevale z gibanjem inflacije in produktivnostjo, kar so sindikati podprli, delodajalci pa se s predlogom ne strinjajo. Predlagajo, da bi se plače usklajevale s trendom produktivnosti.

GZS namreč ni uspel prepričati sindikatov, da je zanje gibanje produktivnosti na ravni države po enotni formuli nesprejemljivo. Delodajalci so se namreč jasno opredelili do prvotnega predloga vlade, da je rast plač skladna z inflacijo in s trendom produktivnosti.

V GZS-ju nasprotujejo samodejnemu usklajevanju plač z gibanjem produktivnosti, kot predlagajo sindikati in vlada. To namreč pomeni, da bi rast plač celo presegla rast produktivnosti.

Delodajalci pa nasprotujejo tudi upoštevanju produktivnosti na panožni ravni, saj so nekatera podjetja znotraj ponog v slabšem položaju kot druga. Upošteva naj se produktivnost na ravni podjetij in ne povprečna produktivnost, še pozivajo.

Sindikati predlogu delodajalcev nasprotujejo, saj bi to po njihovem mnenju pomenilo odpravo standarda upoštevanja produktivnosti na panožni ravni, ki velja v večini evropskih držav. Strinjajo pa se, da je treba znotraj panog upoštevati različno produktivnost podjetij in najti rešitev.