Plače so se v gospodarstvu delno usklajevale z inflacijo in za rastjo produktivnosti zaostajale za odstotek, sindikati pa zdaj zahtevajo, da se kolektivna pogodba spremeni na ravni države in da se plače usklajujejo tudi s produktivnostjo.

Zaostajanje plač usklajeno z Evropo
Po napovedih vlade naj bi se to zgodilo postopoma, delodajalci pa menijo, da je zaostajanje plač za produktivnostjo v EU-ju nekaj običajnega in ne vidijo vzrokov za spremembo kolektivne pogodbe. Jože Smole z GZS-ja meni, da sindikati preprosto ne razumejo, da so smernice zaostajanja plač v Evropi že od leta 2000 negativne in da naj bi bile take tudi v prihodnje.

Po ocenah predsednika sindikata Pergam Dušana Rebolja so pogajalci prišli na pol poti. Vprašanje usklajevanja plač na ravni države sicer ostaja odprto, so se pa s predstavniki delodajalcev dogovorili, da se odprejo pogajanja na ravni podjetij, kjer realna rast plač zaostaja za produktivnostjo.

Sindikati si želijo, da bi se produktivnost upoštevala na ravni dejavnosti pa tudi v javnem sektorju, ki ima okoli 150.000 zaposlenih. Predsednik zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič je prepričan, da lahko javni sektor z dobrim delom vpliva na produktivnost.

Sindikati zahtevajo še spremembe zakona o minimalni plači, kar bi zagotovilo realno rast teh dohodkov.