Sodišče je zapisalo, da pravica do javne obravnave vsebuje pravico do ustne obravnave. Foto: BoBo
Sodišče je zapisalo, da pravica do javne obravnave vsebuje pravico do ustne obravnave. Foto: BoBo
ESČP postopek slovenskih sodišč označil za nepoštenega. Foto: Pixabay

Mirovni inštitut je sprožil spor pred upravnim sodiščem, ko dvakrat, leta 2003 in v ponovljenem postopku leta 2007, ni bil izbran na razpisu za koncesionarja na področju raziskovanja. Sodišče je prosil, da izvede ustno obravnavo in dovoli zaslišanje prič. Upravno sodišče tega ni dovolilo, vrhovno sodišče je potrdilo odločitev upravnega, ustavno sodišče pa ustavne pritožbe ni vzelo v obravnavo.

ESČP je zapisalo, da pravica do javne obravnave vsebuje pravico do ustne obravnave. Le izjemne okoliščine dopuščajo, da se ustna obravnava ne izvede, in sicer ko gre za majhna, tehnična ali strogo pravna vprašanja. Če se sojenje izvaja na dveh stopnjah, mora vsaj ena stopnja izvesti ustno obravnavo. Evropsko sodišče je poudarilo, da so vsa ta pravila znana že najmanj 16 let, saj jih je leta 2002 zapisalo v dveh odločbah, in dodalo, da postopek ni bil pošten, kot to zahteva 6. člen Evropske konvencije človekovih pravic (EKČP). Zato so sodišča Mirovnemu inštitutu kršila pravico do poštenega sojenja. Senat sedmih sodnikov je odločil soglasno.

Mirovni inštitut: Sodba je potrdila naše argumente
"S sodbo smo zadovoljni. Potrdila je naše argumente," je sporočila direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon. Pojasnila je, da je inštitut po tem, ko je bil njihov predlog raziskovalnega programa po njihovem mnenju nezakonito zavrnjen na javnem razpisu, zadevo naslovil na Upravno sodišče. V prvem poskusu so bili s sodbo uspešni, a jih je takrat pristojno ministrstvo kljub temu na razpisu še enkrat zavrnilo.

Inštitut se je odločil, da se ponovno obrne na Upravno sodišče, ki pa se je tokrat, brez glavne obravnave in možnosti, da bi inštitut predlagal zaslišanje prič, odločilo obratno kot prvič in slepo sledilo argumentom ministrstva.

"Glede na navedeno se nam je zdelo logično, da bi o tem moralo kaj reči vsaj Vrhovno, sodišče, če ne tudi Ustavno. Vendar se to ni zgodilo. Ostali sta nam dve popolnoma različni sodbi v eni sami zadevi, višje instance pa so se odločanju izognile. Ker se nam je to z vidika načela pravne varnosti zdelo nesprejemljivo, smo se odločili za pritožbo na Evropsko sodišče," je postopek opisala direktorica inštituta.

Jurij Toplak: Sodniki so pravice kršili vsak dan
Glede razsodbe EČSP-ja Jurij Toplak z mariborske pravne fakultete pravi, da je ustavno sodišče v prejšnjih primerih večkrat poudarilo, da bi sodišča morala izvajati ustne obravnave, a sta upravno in vrhovno sodišče pozive ignorirala. Upravno sodišče naj bi tako v zadnjem desetletju obravnavalo več kot tisoč zadev, kjer ni želelo izvesti ustne obravnave.

Sodniki so dobro vedeli, da bi tako obravnavo morali izvajati, je kritičen Toplak in dodaja:"Ti sodniki so kršili pravice vsak dan zadnjih 16 let in tega so se zavedali. Stotinam, če ne tisočim, so kršili pravice. In na stotine postopkov, ki so trenutno pred vrhovnim in ustavnim sodiščem, se bo moralo ponoviti. Najmanj, kar bi se moralo zgoditi, je odstop vodje upravnega oddelka na vrhovnem sodišču in predsednice upravnega sodišča. Še bolj prav pa bi bilo odstop vseh sodnikov upravnega sodišča in upravnega oddelka na vrhovnem sodišču, saj niso zaupanja vredni."

Sodišče dvakrat odloči popolnoma različno
Sodba se zdi Mirovnemu inštitutu pomembna tudi zato, ker upravno sodišče sodi tudi o številnih zadevah s področja človekovih pravic. "Nesprejemljivo je, da odloči dvakrat popolnoma različno ter da nobena druga instanca o tem nato ne reče ničesar," opozarja Kogovšek Šalamonova.

O osnovnem vprašanju, torej o vprašanju koncesije za raziskovalni program, evropsko sodišče ni odločalo. Kot dodajajo na inštitutu, tega programa še vedno nimajo, čeprav si zanj prizadevajo že 15 let. A direktorica pravi, da ne bodo obupali in si bodo za pridobitev programa prizadevali še naprej.