Predlog sledi opozorilom Sveta Evrope, ki je Slovenijo že večkrat pozval k popolni prepovedi telesnega kaznovanja otrok. Telesno kaznovanje otrok je v Sloveniji sicer že prepovedano, z novelo pa bo ta prepoved postala povsem nedvoumna. V skladu z novelo bodo sodišča lahko povzročitelja nasilja napotila na programe nenasilne komunikacije, o ukrepih pa bodo morali obvestiti center za socialno delo.

Predlog novele tudi širi opredelitev družinskih članov in opredelitev nasilja v družini. Novela namreč za družinske člane šteje tudi osebe v svaštvu v ravni vrsti in osebe, ki so v partnerskem razmerju, ne glede na to, ali živijo v skupnem gospodinjstvu ali ne.

Po novem se bo za fizično ali spolno nasilje štela že grožnja s tovrstnim nasiljem. Dodatno naj bi za fizično nasilje štelo tudi prisiljevanje v delo in omejevanje gibanja in komuniciranja. Za spolno nasilje pa se bo štelo tudi objavljanje spolnih vsebin o žrtvi. Obenem se za psihično nasilje šteje tudi razširjanje informacij o žrtvi.

Nevladne organizacije pogrešajo sistemskost
Kljub tem spremembam pa v nevladnih organizacijah Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in Društvo za nenasilno komunikacijo s predlaganimi spremembami niso zadovoljni. Menijo, da je bilo premalo časa za javno razpravo, ki je ključna pri izmenjavi predlogov in izkušenj različnih strok. Po mnenju obeh društev je novela premalo sistemska, menijo namreč, da bi bilo treba spremembe uvesti ob ustrezni spremembi drugih zakonov, zlasti zakona o socialnem varstvu.

Sicer pa je v Sloveniji po podatkih Društva za nenasilno komunikacijo 56 odstotkov žensk v svojem življenju od 15. leta starosti doživljalo nasilje. Policija je sicer lani zaznala 1,5-odstotno rast kaznivih dejanj nasilja v družini. Letno policija izreče okoli 1.000 ukrepov prepovedi približevanja.