Prostih delovnih mest v izobraževanju ni več. Foto: BoBo
Prostih delovnih mest v izobraževanju ni več. Foto: BoBo
false
Na ministrstvu pod vodstvom Maje Makovec Brenčič pravijo, da je pogoje razpisa določil EU. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Denar, evro, evri, bankovci, kovanci
Za pripravništva ni več denarja. Foto: Reuters

Na začetku marca so postali znani rezultati razpisa Prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja, s katerim želi država pedagogom omogočiti pridobivanje praktičnih izkušenj. Te v praksi skorajda edino zagotavljajo možnost opravljanja strokovnega izpita. Ta pa pomeni dodatno prednost pri iskanju zaposlitve v že popolnoma zapolnjenem izobraževalnem sektorju. Prej so mladi učitelji, pomočniki in vzgojitelji te izkušnje sicer lahko pridobivali s plačanimi in neplačanimi pripravništvi, ki pa so bila lani ukinjena.

Ministrstvo za izobraževanje (MIZŠ) zdaj želi požar na trgu dela delno pogasiti z omenjenim razpisom. Na njem je razpisalo 319 mest za začasno zaposlitev učiteljev, svetovalnih delavcev in vzgojiteljev začetnikov, a prijavilo se je le 107 kandidatov.

To bi bilo na prvi pogled lahko videti, kot da zanimanja ni, četudi je na zavodu za zaposlovanje skoraj 2.000 pedagogov oz. natančneje, 1.873. Največ jih je v starostni skupini od 25. do 39. leta (1.330), največ brezposelnih pa je učiteljev posameznih predmetov (829). Skoraj polovica oz. 808 brezposelnih pedagogov je bila starih med 30 in 39 let, kažejo najnovejši podatki zavoda za zaposlovanje s konca letošnjega februarja.

Očitki o nepravičnih pogojih
Vendar se že od novembrskega razpisa dalje slišijo glasne kritike o diskriminatornih pogojih na razpisu. Tako so se na razpis lahko prijavile le šole, ne pa tudi posamezniki - po pojasnilih MIZŠ-ja zato, ker šole samostojno odločajo, koga bodo zaposlile. Šole bi po uvajalnem obdobju - to traja od 1. 4. 2016 do 1. 12. 2016 - sprejetega kandidata, ki ne sme biti starejši od 29 let, morale do 30. 6. 2017 tudi zaposliti.

To pa bi bilo v praksi mogoče le na šolah, ki so vedele, da bo nekdo v tem obdobju šel bodisi v pokoj bodisi na porodniški dopust. Vse druge šole so bolj ali manj avtomatično odpadle, saj šolam MIZŠ plača le toliko delovnih mest, kolikor jim jih pripada po sistematizaciji. Za vsako dodatno zaposlitev pa bi šola morala sama najti denar.

"Ravnatelj osnovne šole neposredno najavi MIZŠ-ju, da šola potrebuje novo ali nadomestno zaposlitev zaradi daljše odsotnosti delavca z dela. Šola je zavezana, da v šolskem letu realizira najmanj 95 odstotkov predpisane vsebine učnih načrtov posameznih predmetov. Preden ravnatelj odda vlogo na ministrstvo, preveri vse organizacijske možnosti prerazporeditve delovnih nalog med že zaposlene delavce. Pri tem mora upoštevati predpisane normative in standarde tako glede strokovne usposobljenosti delavca kot njegove normativne obremenitve. Če prerazporeditev ni mogoča, šola preveri možnost dopolnjevanja učne obveznosti na sosednjih šolah. Šele, ko so izkoriščene vse predhodne možnosti, zavod odda vlogo preko spletne strani Portal. Zaposlitve morajo biti tudi skladne s sprejetim kadrovskim in finančnim načrtom zavoda," so pojasnili na ministrstvu.

Poleg navedenega ministrstvu v sindikatu Mladi plus, pa tudi v največjem izobraževalnem sindikatu Svizu, očitajo, da kršijo zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki določa, da mora minister vsaj enkrat v šolskem letu razpisati prosta pripravniška mesta ter da razpis ni vključil vseh pedagoških poklicev, npr. pomočnikov vzgojiteljev. Zmotilo jih je tudi to, da razpis znova ni predvideval mentorjev za mlade učitelje in vzgojitelje in starostne omejitve.

Presežno povpraševanje v prosveti
Na MIZŠ-ju se branijo pred očitki. Po njihovih besedah v tem trenutku v proračunu ni dovolj denarja za izvedbo pripravništev s sklenjenim delovnim razmerjem, kot se je to dogajalo včasih, ko je po podatkih Sviza letno razpisalo tudi 600 prostih pripravniških mest na leto. V preteklosti je namreč primanjkovalo pedagogov in diplomantov, danes pa je povpraševanje nekajkrat večje od ponudbe, zlasti zaradi vstopa diplomantov nepedagoških smeri, so na ministrstvu pojasnili v odgovoru sindikatu Mladi plus.

Zato so izkoristili možnost evropskega denarja, "da bi vsaj na ta način začetniki pridobili prava znanja in ustrezne izkušnje za pristop k strokovnemu izpitu ter s tem povečali zaposljivost".

"Evropska komisija denar za to namenja iz programa Jamstvo za mlade, ki omogoča mladim do 25. leta starosti kakovostno in konkretno ponudbo za delo … Ker je Slovenija država, za katero je značilno, da se veliko mladih izobražuje terciarno in da obdobje študija traja dlje časa, kot le do 25. leta, je Slovenija v tem programu uspela pri spremembi evropske definicije mladih v osebe do vključno 29 let. Drugi pogoj Evropske komisije je bil, da se denar za uvajalno obdobje lahko črpa le, če vključene osebe ostanejo zaposlene. Če se vključenim osebam ne zagotovi nadaljnja zaposlitev, gre za neupravičeno porabo denarja po merilih Evropske komisije," so pojasnili, zakaj so prijavo pogojevali s poznejšo zaposlitvijo kandidata ali kandidatke.

Na naše dodatno vprašanje, da so se verjetno morali zavedati, da se bodo prijavile le šole, ki so z gotovostjo vedele, da bodo v omenjenem razdobju imele prosto delovno mesto, so zapisali, da je razpis omogočil tudi zaposlitev na drugo delovno mesto znotraj zavoda ter da nekateri zavodi imajo še nekaj denarne rezerve za dodatno začasno zaposlitev. Ob tem so še enkrat poudarili, da so takašna pač pravila za koriščenje evropskega denarja.

Kako naprej?
Majhen del težave so torej začasno rešili, kaj pa bo z vsemi temi učitelji in vzgojitelji po 30. 6. 2017? Na ministrstvu položaj na trgu dela obžalujejo, ker so, "vsaj za področje vzgoje in izobraževanja, delovna mesta zasedena, a zgolj za potrebe zaposlovanja ni mogoče ustvarjati novih delovnih mest". Poudarili so, da že pripravljajo druge zaposlovalne projekte v tem sektorju, zavod za zaposlovanje pa pripravlja programe, namenjene subvencioniranju zaposlitev različnih ciljnih skupin.

Kolikšna je pravzaprav absorpcijska zmožnost izobraževalnega sistema, da letno na novo zaposluje, nam na ministrstvu niso povedali. Iz podatkov na zavodu za zaposlovanje pa je razvidno, da je mesečno objavljenih okoli 70 prostih mest za vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev predšolskih otrok. Julija lani je bilo tudi razpisanih 226 prostih delovnih mest za učitelje razrednega pouka in pozneje nič več.

MIZŠ je v zvezi s tem pojasnil, da je julija in avgusta največ razpisanih delovnih mest na šolah, saj je to obdobje pred začetkom novega šolskega leta. V srednjih šolah pa po njihovih besedah vpisane generacije številčno upadajo, zato morajo odpuščati učitelje. Nasprotno v Svizu opozarjajo, da iz Analize pripravništva, ki je znana tudi ministrstvu, izhaja, da se na področju vzgoje in izobraževanja v prihajajočih letih zaradi večanja generacij osnovnošolcev veča tudi potreba po pripravnikih v osnovnih šolah - 400 za šolsko leto 2015/16 brez nadomestnih zaposlitev za starostne upokojitve, enako tudi v prihodnjih letih.