Zakon je sicer začel veljati novembra lani, a šele zdaj so tožilci dobili nova pooblastila. Sprejet je bil z veliko večino, to pa ga ni ubranilo pred kritikami. Predvideva možnost tako začasnega kot trajnega odvzema premoženja nezakonitega izvora, nekateri tožilci in odvetniki pa opozarjajo, da bo oproščeni kljub nedokazani krivdi lahko ostal brez odvzetega.

Najprej morajo biti v predkazenskem postopku ugotovljeni razlogi za sum, da je nekdo storil hudo kaznivo dejanje. Med ta so uvrščeni, denimo, pranje denarja, korupcija, trgovina z mamili in ljudmi. Če ima osumljenec veliko premoženje - nad 50.000 evrov - katerega izvor ni pojasnjen, lahko tožilec državno tožilstvo uvede finančno preiskavo. Ta lahko seže do pet let nazaj od trenutka, ko je bilo storjeno domnevno kaznivo dejanje.
V postopku finančne preiskave velja obratno dokazno breme, torej mora izvor premoženja dokazovati osumljenec sam. O odvzemu premoženja, naj bo začasno ali trajno, odloča izključno ljubljansko okrožno sodišče. Če vlada ne odloči drugače, se odvzeto premoženje proda.

Kot pa v časopisu Dnevnik zakon intepretira odvetnik Mitja Jelenič Novak, sta sporni dve zadevi. Najprej: da za odvzem premoženja zadošča le najnižji dokazni standard, razlog za sum. Izid kazenskega postopka pa za odvzeto premoženje ne bo relevanten, saj bo tudi v primeru oprostitve posameznik lahko ostal brez premoženja, je še zatrdil.

SDS v opoziciji hvalila koalicijski zakon
Zakon, ki ga je vložilo 38 poslancem s prvopodpisanim Francom Jurijem (Zares), je sicer med sprejemanjem šel skozi številne ovire. Opozicija (SDS) je zakon med sprejemanjem označila kot enega boljših zakonov takratne koalicije, a je hkrati zahtevala, da bi se ga v te namene uporabljalo za vsa dejanja od leta 1990 naprej. Koalicija je predlog zavrnila z argumentom, da je zakon vezan na davčne podatke, ti pa se ne hranijo tako dolgo. Zakon je bil v DZ-ju sprejet skoraj soglasno, proti je glasoval le en poslanec.
Kljub temu je takoj zatem državni svet izglasoval veto na zakon. Državni zbor ga je znova potrdil, kljub temu da je bil uradno že razpuščen. Državni svet je zakon poslal na ustavno sodišče, ki je aprila letos razsodilo, da je zakon v skladu z ustavo.