Osamosvojitvena vojna ni trajala le deset dni, začela se je že maja 1990 in se zaključila tedaj, ko je zadnji vojak JLA zapustil slovensko ozemlje, so poudarili sogovorniki. Foto: BoBo
Osamosvojitvena vojna ni trajala le deset dni, začela se je že maja 1990 in se zaključila tedaj, ko je zadnji vojak JLA zapustil slovensko ozemlje, so poudarili sogovorniki. Foto: BoBo

Za našo vojno je bilo značilno, da v Sloveniji ni bilo prisilne mobilizacije, nismo imeli vojaških zaveznikov, ki bi nam pomagali, nismo se bojevali zunaj naših meja, nismo morili, uničevali, ropali ali požigali. To, čemur smo bili priča z druge strani, na koncu se nismo maščevali poražencem, temveč smo z njimi postopali po mednarodnem pravu. V vojni nismo izgubili niti koščka ozemlja in naša dejanja niso razdelila slovenskega naroda.

Vojko Obrulj, poveljnik vojaško-policijske enote za varovanje Moris 1991
Prvič praznujemo odhod JLA-ja

"Takrat sem bil prepričan, da še ni vsega konec, da se bo jugoslovanska armada vrnila, ko bo konec premirja," je še dejal Krkovič.

Sogovorniki na okrogli mizi o pomenu teh dogodkov, med katerimi so bili tudi takratni minister za notranje zadeve Igor Bavčar, direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver, poveljnik vojaško-policijske enote za varovanje Moris 1991 Vojko Obrulj in policijski inšpektor v stalni službi v operativi 1991 Jože Svetina, so se strinjali, da želijo nekateri v Sloveniji dandanes odvzeti pomen dogodkom izpred 25 let.

Osamosvojitvena vojna ni trajala le deset dni, začela se je že maja 1990 in se končala, ko je zadnji vojak JLA zapustil slovensko ozemlje, so poudarili. Kot je dejal Obrulj, je sam večkrat iskal definicijo osamosvojitvene vojne po različnih knjigah.

"Za našo vojno je bilo značilno, da v Sloveniji ni bilo prisilne mobilizacije, nismo imeli vojaških zaveznikov, ki bi nam pomagali, nismo se bojevali zunaj naših meja, nismo morili, uničevali, ropali ali požigali. To, čemur smo bili priča z druge strani, na koncu se nismo maščevali poražencem, temveč smo z njimi postopali po mednarodnem pravu. V vojni nismo izgubili niti koščka ozemlja in naša dejanja niso razdelila slovenskega naroda," je dodal.

Zmaga v osamosvojitveni vojni je bila po njegovih besedah vojaška, slovenska samostojnost je bila obranjena z orožjem, "kar pa se je v Kopru zgodilo, je pa potem le omogočilo mednarodni diplomaciji, da so lahko šli v priznavanje Slovenije".

Odhod zadnjega jugoslovanskega vojaka iz Slovenije je bil po besedah Bavčarja konec nekega zelo napornega obdobja: "To ni bila zmaga le v vojaškem, pač pa tudi v političnem smislu. Jugoslovanska vojska namreč ni bila le garant federativne ureditve, ampak tudi enopartijskega, nedemokratičnega režima."

Valič Zverova je poudarila, da je takratni pomen v tem, da se je slovenska politika uspela poenotiti. "To je bil tudi edini spopad na tleh bivše Jugoslavije, ki ga ni bilo potrebno braniti na mednarodnem sodišču v Haagu," je dejal in dodala, da so se takrat preprečevale vse kršitve mednarodnega prava.

Svetina pa je poudaril, da so se takrat preobrazili zelo hitro, zoreli čez noč. "Oddahnili smo si, ko je zadnja ladja odrinila iz Kopra. Tekle so nam solze sreče," je dejal.

Za našo vojno je bilo značilno, da v Sloveniji ni bilo prisilne mobilizacije, nismo imeli vojaških zaveznikov, ki bi nam pomagali, nismo se bojevali zunaj naših meja, nismo morili, uničevali, ropali ali požigali. To, čemur smo bili priča z druge strani, na koncu se nismo maščevali poražencem, temveč smo z njimi postopali po mednarodnem pravu. V vojni nismo izgubili niti koščka ozemlja in naša dejanja niso razdelila slovenskega naroda.

Vojko Obrulj, poveljnik vojaško-policijske enote za varovanje Moris 1991
Prvič praznujemo odhod JLA-ja