Evropski izobraževalni sistemi pogosto zaostajajo za tistimi v ZDA, na Japonskem ali v Južni Koreji, različne analize kažejo, da tudi učenci, dijaki, študentje na posameznih področjih dosegajo slabše rezultate. Evropska unija se zato trudi pognati iniciativo, ki so jo poimenovali Odprto izobraževanje, v sklopu katerega bi izboljšali izobraževalne sisteme na vseh ravneh.

"Če nam je všeč ali ne, je tehnologija z nami vsak dan in se zelo hitro razvija. Evropa zaostaja za ZDA, Japonsko, Korejo, zato smo se lani lotili razprave o odpiranju izobraževanja, da bi ljudem lahko ponudili vsa znanja, ki jih potrebujejo, da so konkurenčni v svetu," je ob obisku Mednarodne konference o odprtem izobraževanju OCWC Global 2014 v Ljubljani poudarila evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou.

Inštitut Jožefa Stefana orje ledino
Konferenco so pripravili Laboratorij za umetno inteligenco na Inštitutu Jožefa Stefana, spletišče VideoLectures.Net in neprofitna organizacija Knowledge 4 All Foundation, ki so idejo odprtega izobraževanja začeli uvajati tudi v prakso. Mitja Jermol, vodja centra za prenos znanja pri Inštitutu Jožeaf Stefana, pojasnjuje, da ne gre samo za uvajanje novih tehnologij, ampak so se povezali z vsemi ravnmi izobraževanja v Sloveniji – z vrtci, šolami, univerzami ter se obrnili tudi na zainteresirane družbe v gospodarskem sektorju. Nastali so zametki konkretnega sodelovanja pri didaktičnih konceptih, poslovnih modelih in motivacijskih elementih.

Podprlo jih je tudi ministrstvo za šolstvo. Po besedah ministra Jerneja Pikala se je Slovenija odločila, da bo te ideje kot prva spravila v realnost ter postala vzorčni primer države razvoja odprtega izobraževanja. "Izobraževanje želimo odpreti za nove načine in tehnologije ter se še bolj povezovati s trgom. Opening up Slovenija ne pomeni le dostopa do virov, temveč vertikalno povezovanje različnih ravni izobraževanja, od vrtca naprej. Na ta način bomo dvignili tudi produktivnost okolja za učitelje, učence, študente, raziskovalce. V naslednjih letih bomo tako ustvarjali bolj kakovostne vsebine," načrte opisuje minister.

Iz teorije v prakso
Zdaj tako poteka več projektov, kjer se načela povezovanja in odpiranja izobraževanja udejanjajo v praksi. Ena izmed šol, ki so dejavno pristopile, je Osnovna šola Savsko naselje v Ljubljani. Izvajajo projekt sanjski stroj, ki je sicer nastal v Belgiji, dobro pa se je prijel tudi pri nas. Po Jermolovih besedah otrokom v vrtcu in prvih razredih dajo nalogo, naj opišejo in skicirajo sanjski stroj. S temi načrti na srednjih šolah in fakultetah poskušajo izpeljati konkretne projekte in otroci sodelujejo z dijaki, študenti, mentorji skozi celoten proces ustvarjanja nekega robota, naprave.

"Takšni projekti nam omogočajo, da pri otrocih zelo hitro začnemo spodbujati ustvarjalnost. Če otrokove ideje nekdo v srednji šoli ali na fakulteti realizira, ga to neverjetno pritegne, skupaj z njim pa tudi njegove vrstnike, saj vidijo, da se da ustvarjati," pozitivne učinke izpostavi ravnateljica te šole Verica Šenica Pavletič. Ob tem projektu so tudi sami zasnovali več svojih lastnih. Ustanovili so razvojni demonstracijski center ter se lotili projektov na tudi na področju tehniškega pouka, domovinske vzgoje, pa povezovanja slovenske in tuje kulture.

Sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki
V 7. razredu, kjer imajo pri predmetu tehnika projektiranje, so k sodelovanju povabili zunanjega strokovnjaka arhitekta, ki skupaj z otroki projektira njihovo sanjsko igrišče. "Tudi tukaj vidim idejo odprtega izobraževanja, da zunanji strokovnjaki nadgradijo šolsko delo. Tehnika tako ni več nezanimiv predmet, ampak je postala čas ustvarjalnosti, kjer igrišče po njihovih idejah pred njimi tudi nastaja," opisuje ravnateljica.

"Ko se pogovarjam s svojimi kolegi ravnatelji, se jim ideje zdijo zelo zanimive ter se želijo pridružiti. Trenutno delamo zelo entuziastično, imamo podporo staršev, ki si prav tako želijo, da se v šolskem sistemu stvari razvijajo in nadgrajujejo. Veseli me, da nas podpira tudi ministrstvo, skupaj z razvojem idej pa bo vidno tudi, ali bodo potrebne kakšne spremembe na zakonodajni ravni," še dodaja Verica Šenica Pavletič.

"Priložnost, da se postavimo na zemljevid sveta"
Da bi ob odprtem izobraževanju radi imeli tudi odprto zakonodajo, je izpostavil tudi Mitja Jermol, kako bodo to dosegli, se sicer še dogovarjajo, vsekakor pa je pobuda, ki so jo poimenovali Opening up Slovenija, v pomembnem delu tudi raziskovalna. "Celotni sistem – od formalnega do neformalnega izobraževanja – je ključ za razvoj projekta. Ponuja se nam priložnost, da postavimo Slovenijo na zemljevid sveta," je prepričan.

Z njim se strinja minister Pikalo, ki je izpostavil, da želijo povečati dostopnost do novih orodij izobraževanja, ustanoviti eu-inkobator ter s celovitim vlaganjem v človeške vire pospešiti razvoj in konkurenčnost Slovenije. To je tudi raziskovalni projekt – vključeni ne bodo le izvajalci, torej učitelji in šole, ampak tudi raziskovalne organizacije, "da vidimo, kaj to odprto izobraževanje sploh prinaša. Preveriti želimo pluse in minuse takšnega delovanja."

"To ni projekt za pol leta, za eno vlado, temveč za desetletje. Slovenija je z njim začela prva, a zagotovo ne bo edina. Potrebujemo še kakšno državo v projektu, ki ima morda drugačen izobraževalen sistem, da si bomo lahko delili izkušnje."

Slovenija bo spodbuda za druge
Da bo slovenska iniciativa spodbudila druge države, si prav tako želi komisarka Androulla Vassiliou. Poudarja, da mora biti izobraževanje dostopno vsem in z novo tehnologijo je to veliko lažje zagotoviti tudi tistim, ki živijo v oddaljenih krajih, ki imajo kakšne omejitve, ki morda delajo, a se želijo izpopolnjevati. Veliko pa je pri vsem tem odvisno od učiteljev. Sodelujoči na konferenci so zato spodbudili učitelje, da sprejmejo izziv in se pogumno lotijo novih projektov z novimi tehnologijami in povezovanji.