Odvetniki menijo, da je policija posegla v številne ustavne pravice odvetnikov in njihovih strank. Foto: BoBo
Odvetniki menijo, da je policija posegla v številne ustavne pravice odvetnikov in njihovih strank. Foto: BoBo

Zbornica naj bi svojo zahtevo naslovila na ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar, generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja in predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo. Prav tako naj bi zahtevo naslovili še na predsednika vlade Mira Cerarja in ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča.

Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so na začetku decembra zaradi domnevno spornih dejanj uprave Perutnine Ptuj preiskali tudi odvetniško pisarno Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, čeprav odvetniki niso bili med osumljenci.

Z vsemi topovi nad organe pregona
Odvetniška zbornica se je zaradi tega obrnila na ustavno sodišče, kjer so s pritožbo izpodbijali odredbo okrožnega sodišča, ki je bila podlaga za hišne preiskave. To je do končne odločitve prepovedalo nadaljnje preiskovanje zaseženih listin. Zaseženo je morala policija zapečatiti, morebitne kopije pa uničiti.

Vložena je bila tudi pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o odvetništvu, in sicer ustavnosti zakonske ureditve hišne preiskave, kadar se ta dejanja opravijo pri odvetniku. A tako pritožbo ima ustavno sodišče že v obravnavi, odvetniška zbornica jo je vložila lani po preiskavah pri odvetnikih Boška Šrota in Andrijane Starina Kosem. Že takrat so odvetniki dosegli, da se do končne odločitve ustavnega sodišča prepovejo preiskovalna dejanja, povezana z zasegi pri odvetnikih.

In prav zaradi te že znane odločitve ustavnega sodišča je odvetniška zbornica poslala svojo zahtevo na omenjene naslove. Zbornica neuradno meni, da gre ob izdaji odredbe in izvedbi preiskave pri neosumljenih odvetnikih za zavestno ravnanje in kršitve več ustavnih pravic.