Premier Borut Pahor je po sestanku s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice napovedal, da bodo cilji nove kmetijske reforme ščitenje kmetijskih zemljišč, poenostavitev pri zemljiških spremembah, dejavnejši boj proti zaraščanju teh zemljišč in ustreznejša širitev kmetij. Ključni cilj pa je po njegovih besedah zagotoviti enako kakovost življenja tistim, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, kot jo imajo drugi deli prebivalstva.
"Sam sicer nisem poznavalec tega področja, vendar mi je bilo zagotovljeno, da je predlog nove zakonodaje pripravljen tako, da do večjih konceptualnih diskusij med deležniki in politiki ne bo prišlo," je dejal premier. Sredi novembra naj bi bil dokument tudi že v obravnavi vlade, decembra pa v državnem zboru. Ta se bo nato odločil, ali bo razprava še pred božičem ali po novem letu.
Kmetijska zemljišča se bodo znova delila
Kmetijski minister Dejan Židan je ob tem opozoril na ključno spremembo, in sicer na tako imenovana trajna kmetijska zemljišča, ki jih bo od 150 do 200.000 hektarjev in bodo posebej varovana. To je tudi ena ključnih nalog nove zakonodaje. Kmetijsko ministrstvo bo dobilo tudi nova sredstva in bo lahko kupovalo tista zemljišča in gozdove, ki bodo v interesu države.
Opozoril je še na to, da bo 17. novembra Evropska komisija (EK) uradno sporočila svoje odločitve glede skupne kmetijske politike. S tem bo povezan tudi obisk Slovenije belgijske kmetijske ministrice, ki ji bodo predstavniki kmetijskega ministrstva predstavili svoje poglede na predlog EK-ja. Organizirana bo tudi široka razprava, ko bodo znani predlogi EK-ja, ugotovitve razprave pa nameravajo upoštevati tudi pri evropskih pogajanjih.