Janez Janša je premierja Boruta Pahorja pred kratkim javno pozval, naj skliče sestanek vseh predsednikov parlamentarnih strank, da se pogovorijo o zaprtju dela arhiva Sove. Za odzive na Janševo pobudo smo v MMC-ju poklicali predstavnike poslanskih skupin.

Borut Sajovic je povedal, da v poslanski skupini LDS-a pobude še niso dobili. "Ko jo bomo, jo bomo preučili, na načelni ravni pa velja, tako kot vedno, da so pogovori in dogovori, če so mišljeni iskreno, med političnimi strankami dobrodošli in zaželeni, zato da skupaj iščemo rešitve, ki so za Slovenijo najboljše," je pojasnil.

Žrtve metod SDV-ja tudi člani predhodnice LDS-a
Sajovic opozarja, da je njegova stranka kot naslednica ZSMS-ja, "prva, ki je za razščiščevanje metod in delovanja" nekdanje Službe državne varnosti, saj so bili njeni vidni člani med žrtvami njenih metod. Stranka posebej nasprotuje prikrivanju kriminalnih dejanj, "ne glede na to, kdo je bil njihov naročnik". Stranka ob tem opozarja, da ne želi ustvarjati razmer za ogrožanje notranje varnosti in delovanja slovenskih varnostnoobveščevalnih služb. O tem, kateri dokumenti naj bodo dosegljivi, naj zato odloča posebna komisija, menijo v LDS-u

Zmago Jelinčič (SNS) je zatrdil, da sestanek absolutno podpirajo. "Tak sestanek je nujen, čeprav sem prepričan, da ga ne bo. Dejstvo je, da si določene strukture, ki so sedaj na oblasti, demokracijo nasploh razlagajo zelo po svoje. Sestanek bi bil nujen, dvomim pak, da bi bil kakršen koli uspeh. Jaz bi se ga seveda z veseljem udeležil in bi se pogovoril tudi o kakšnih drugih zadevah," je pojasnil.

Jelinčič: Prek novokomunističnih kadrov poskuša oblast preprečiti vpogled v arhive
Poudaril je, da je imel v prejšnjem mandatu premier Janez Janša Partnerstvo za razvoj, kjer so imele opozicijske stranke določeno besedo, "zdaj ni več ničesar od tega. Edino, kar je, da poskuša sedanja oblast prek svojih novokomunističnih kadrov preprečiti vpogled v zgodovinske arhive, kar je pravzaprav nedopustno." Prepričan je, da je sprememba zakona o arhivih šele začetek.

"V kratkem bodo sprejeli še kakšne takšne zakone, kot jih je imela, recimo, nacistična Nemčija ali pa, recimo, Sovjetska zveza za časa Stalina. Mislim, da gremo po isti poti. Vedno bolj policijska država, vedno bolj pod policijsko kontrolo in z vedno manjšo dovoljeno dozo svobodnega razmišljanja postaja Slovenija," trdi Jelinčič.

Vasja Klavora (DeSUS) je pojasnil, da glede na to, da se bodo med tem tednom pred obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu in plenarno obravnavo še nadaljevala koalicijska usklajevanja o tematiki "arhivskih gradiv", v tem trenutku konkretnejših odgovorov na zastavljena vprašanja, razen njihove načelne podpore predlogu, ne morejo podati. O tej tematiki bodo v poslanski skupini še razpravljali ta teden in zavzeli skupno stališče.

Lavtižar Bebler: Mislim, da je vse skupaj ena velika traparija
Darja Lavtižar Bebler (SD) je na vprašanje, ali podpira sestanek odvrnila: "Ali veste, da vam ne morem reči. Mislim, da je vse skupaj ena velika traparija. Zaradi tega, ker je zakon v tem delu v nasprotju z ustavo in je treba zakonske določbe pač spremeniti, pri tem pa je potrebno upoštevati različne mednarodne dokumente, ne samo to, kar je pri nas uzakonjeno. Obstojijo mednarodne konvencije na to temo, priporočilo Sveta Evrope, deklaracija Sveta Evrope in tako naprej. In če izhajamo iz vseh teh podmen, podtem je takšna določba zakona v nasprotju z ustavo."

SD: Ne gre za delovanje SDV-ja v Sloveniji, ampak v tujini
V poslanski skupini SD-ja sicer menijo, da je vsak pogovor dobrodošel, zato se bodo sestanka udeležili. Predlagane spremembe zakona sicer podpirajo in poudarjajo, da ne gre za zapiranje arhivov delovanja nekdanjegaq SDV-ja na slovenskih tleh, ampak "del dokumentov, ki se nanašajo na tujino, predvsem na sosednje države".

Zares pričakuje odgovoren odnos opozicije in ...
V Zaresu opozarjajo, da spremembe zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva arhiva ne zapirajo, "tudi arhiva SOVE ne", so zapisali. Zakon po mnenju stranke le vgrajuje "logično varovalko" pri razpolaganju s tistimi dokumenti, "ki utegnejo škodovati varnosti države in posameznikov, ki so z našo državo sodelovali in še danes sodelujejo v tujini", je za MMC dejal Zaresov poslanec Franco Juri. Dodal je, da imajo podobne varovalke tudi druge demokratične države, kar večinoma pomeni, da mora pred odprtjem določenega gradiva preteči daljše časovno obdobje, od 30 do 50 let.

Sestanku, ki ga predlaga prvak opozicije, ne nasprotujejo, pričakujejo pa, da bo "opozicija odgovorna in državotvorna", Juri pa je še dodal, da bi bilo "dobro, da se seznani (če še ni seznanjena) z vsemi razlogi za spremembo zakona".

... "udriha" po Janši
Juri dodaja, da Zares ne želi, da bi vprašanje arhivov postalo zgolj poligon za ideološki spopad in povod za preusmerjanje pozornosti, saj se Zares boji, da želi "Janša ustvariti dimno zaveso pred dogajanjem, ki ga vsaj posredno zadeva". V tej povezavi Juri omenja zadevo Patria in domnevno 800-milijonski dolg mariborske nadškofije, v katerega spada tudi "85-milijonski kredit NLB-ja podjetju T-2 iz časov Janševe vlade". Morda je v tem tudi ključ za razumevanje Janševega odpiranja raznih ideoloških front, končuje Juri.