"Sindikatom izražam zahvalo za razumevanje javnofinančnih razmer, da je socialni dialog možen tudi v okviru že pridobljenih pravic," je po koncu kar štiriurnega sestanka, prvega po lanskem stavkovnem valu, dejala ministrica v odstopu Irma Pavlinič Krebs. Vlada je sindikatom predstavila gradivo za prihodnja pogajanja, s katerim se bodo ukvarjali njeni nasledniki - premier Borut Pahor in generalna sekretarka vlade Helena Kamnar - na čelu ministrstva. Predvidoma že jeseni se bodo nadaljevala pogajanja o odpravi plačnih anomalij. Krebsova je dala zavezo, da se bodo končala do konca letošnjega leta.
Nad nove policijske dodatke z amandmaji?
Anomalije je zunaj kolektivne pogodbe in enotnega plačnega sistema začela urejati notranja ministrica Katarina Kresal, Pavlinič Krebsova pa je ponovila negativno stališče do takega posega. Še več, napovedala je, da bo ali vlada ali koalicija nad tiste člene zakona, ki uvajajo nove plačne "priboljške", vložila dopolnila.

S pravnim mnenjem, ki so ga pridobili sindikati, ministrica še ni seznanjena, je pa dejala, da če v primeru spremenjenih razmer ni mogoče v kolektivnem dogovoru spreminjati kolektivne pogodbe, potem je socialnega dialoga konec. Izrazila prepričanje, da bo ustavno sodišče novi kvorum potrdilo.

Štrukelj: Kako bo pod Pahorjem?
Predsednika konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja ne zanima le novi zakon o policiji, temveč tudi, kako bosta sektor vodila Pahor in Kamnarjeva. Razkril je, da se bodo sindikati s premierjem sešli v torek.
Drugi del skupine sindikatov javnega sektorja, ki jih vodi prvi pogajalec Dušan Miščević, je sicer vesel, da se je vlada z zakonom o policiji lotila reševanja problematike odprave anomalij, a pričakuje, da bodo te odpravljene na sistemski ravni. To bi bilo najbolje urediti znotraj zakona o sistemu plač v javnem sektorju in kolektivne pogodbe, so pozvali na novinarski konferenci še pred sestankom z ministrico.
"Pahor glede na izjave nima jasnih stališč ali enostavno dejstev ne pozna," je Miščević dejal glede Pahorjevih izjav, da je treba zmanjšati število uradnikov in funkcionarjev v javnem sektorju. Pred kakršnim koli zmanjševanjem števila uslužbencev bo po njegovih besedah treba zmanjšati število njihovih nalog.

Sindikati zahtevali pojasnilo vlade
Miščevićev del sindikatov je na sestanku pričakoval pojasnilo vlade, zakaj je v DZ posredovala drugačen zakon o izvajanju dejavnosti splošnega pomena, kot je bil usklajen s sindikati, in zakaj jih o tem ni obvestila. Pogajalska skupina je 30. junija izjavo o usklajenosti umaknila. Pavlinič Krebsova je to označila kot nesporazum.

Pirnat in Ribičič o neustavnem ravnanju vlade
Miščevićeva skupina od lanske stavke javnega sektorja še vedno opozarja na odpravo plačnih nesorazmerij. Da jim je to pravico vlada odvzela na pravno neustrezen način, v celoti pritrjuje tudi pravno mnenje, za katerega so zaprosili Inštitut za javno upravo na pravni fakulteti. Pravnika Ciril Ribičič in Rajko Pirnat v njem kažeta na "eklatantne kršitve pravne države in neustavno ravnanje vlade", so sindikati razkrili še pred sestankom.
Z mnenjem, ki sicer ni zavezujoče, bodo sindikati nastopili v postopkih pred sodišči. Zaradi neizplačila tretje četrtine plačnih nesorazmerij poteka nekaj tisoč individualnih tožb, en postopek je tudi pred ustavnim sodiščem. Aneks, ki ga je h kolektivni pogodbi podpisala Štrukljeva konfederacija - po tem, ko je ministrstvo znižalo kvorum za sklepanje pogodbe - namreč krši ustavno načelo prepovedi retroaktivnosti. Štrukelj do odločitve sodišča zadeve in pravnega mnenja ne komentira.