Nov mandat predsednice so v Društvu novinarjev Slovenije podelili novinarki časopisa Večer Petri Lesjak Tušek. Foto: BoBo
Nov mandat predsednice so v Društvu novinarjev Slovenije podelili novinarki časopisa Večer Petri Lesjak Tušek. Foto: BoBo

Kot je Petra Lesjak Tušek poudarila v svojem programu, mora društvo ostati stičišče in vezni člen novinarjev. "Odgovornost za to, da bomo še dovolj povezani, imeli dovolj veljave in moči, pa je naša skupna – zato prava pot ni najlažja pot, umik ali pasiva, temveč je (naj)težja pot aktiviranja edina izbira," je poudarila nova stara predsednica društva novinarjev.

Napovedala je še, da bodo ključni projekti društva tudi v prihodnje zaščita avtonomije novinarjev in svobode govora, spremembe medijske zakonodaje, implementacija direktive o avtorskih pravicah in zagotovitev ustreznih nadomestil za novinarje, pa tudi izboljšanje položaja novinarjev in ustrezno vrednotenje novinarskega dela.

Prek delovanja Novinarskega častnega razsodišča (NČR) je društvo osrednja institucija, ki v slovenskem medijskem okolju vzpostavlja in varuje etične in profesionalne standarde novinarskega poklica, so poudarili v društvu.

V NČR-ju, ki je skupni organ Sindikata novinarjev Slovenije in društva novinarjev, je sindikat imenoval Jeleno Aščić s Televizije Slovenija, Gabrijelo Milošič s Televizije Maribor, Natašo Štefe z Vala 202 in Bojana Šuštarja s STA-ja.

Predstavnika javnosti v razsodišču bosta pravnica Katarina Vučko, ki jo je predlagal Mirovni inštitut, in Miha Šepec s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Skupščina Društva novinarjev Slovenije je za člane razsodišča imenovala Ireno Brejc, Ranko Ivelja z Dnevnika, Sonjo Merljak Zdovc s Časorisa, Tatjano Pirc z Radia Slovenija in Braneta Piana.

Člani društva so sprejeli spremembe statuta in Kodeksa novinarjev Slovenije. Spremembe kodeksa se nanašajo predvsem na člene, ki urejajo posege v zasebnost, kodeks pa bo obogaten z novim členom 16. a, ki ureja označevanje spreminjanja in umikanja novinarskih prispevkov v spletnih medijih.

Odgovorni urednik odgovarja za pregledno dopolnjevanje in popravljanje vsebin spletnih medijev ter oblikuje pravila. Ko novinar ali urednik popravi napako, mora biti poseg označen tako, da je razvidno, kakšna je bila napaka. Ko prispevek zgolj dopolni z novimi informacijami, mora biti razviden čas zadnje spremembe, navaja kodeks.