Poskusi oživljanja socializma, jugonostalgija ter razmah protievropskih čustev kažejo na neuspešnost procesa tranzicije in opominjajo na nevarnost zdrsa v mehki totalitarizem. Pomladni ideali o Sloveniji kot parlamentarni demokraciji in svobodnem tržnem gospodarstvu, utemeljeni na vladavini prava, se niso uresničili.
Izpostavljamo zlasti razkroj vrednostnega sistema, ki se med drugim razgalja tudi v katastrofalnem stanju slovenskega pravosodja. Dogodki zadnjih let in zlasti zadnjega obdobja so privedli do usodnega padca zaupanja v pravno državo in utemeljenega občutka nepravičnosti, kar vodi v anarhijo in erozijo spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
"Vse vlade so delale napake, želimo si ničelno korupcijo, da bo Slovenija postala kot Švica. Hočemo narediti boljšo državo," je na tiskovni konferenci dejal predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič. Pojasnil je še, da želijo bolj artikulirati želje ljudi, da bi združevali in ne razdruževali. "Če bi imeli zdaj poštene politike in bi bili brez korupcije, nas zdaj ne bi potrebovali," je ugotovil.
Boris Pahor na zborovanju v Ljubljani
Mitja Štular iz Zavoda za oživitev civilne družbe je za prihodnji četrtek napovedal zborovanje v dvorani hotela Union, na katerem bo podpornike deklaracije nagovoril tudi akademik Boris Pahor ter kjer bodo posamezni predstavniki konkretneje predstavili svoja razmišljanja in zahteve.
Združeni vsebinsko, prezgodaj za stranko
Na novinarsko vprašanje, ali se bodo civilne organizacije in gibanja, med katerimi so tudi Zbor za republiko, Inštitut Jožeta Pučnika, Inštitut Nove revije, Družinska pobuda in drugi, povezali v združenje ali celo stranko, so podpisniki deklaracije odgovorili, da so se "povezali vsebinsko", da pa je vse drugo prenagljeno.
Konstruktivnejši predlogi od metanja kock
"Želimo ponuditi konstruktivnejše predloge od metanja granitnih kock na ulici. Smo široka platforma organizacij, ki poskušajo preseči malodušje," je dejala Mateja Jančar iz Inštituta Jožefa Pučnika.
"Skrbi nas, da Slovenija ni prekinila s praksami nekdanjega sistema, spodbuja se razpihovanje anti-evropskih čustev," je še opozoril Štular in pozval vse državljane k podpisu deklaracije. Zaveda se, da ena izjava ni dovolj, bodo pa organizacije instrument pritiska in sredstvo za boljšo artikulacijo civilne družbe.
Ne rušijo države
"Pred 22 leti smo se osvobodili zunanje okupacije, nas je pa nekoliko presenetila notranja okupacija," je opozoril Jože Možina iz Zavoda za oživitev civilne družbe. Pobudnike deklaracije Civilna družba za pravično Slovenijo je označil kot "alternativo v metodi" v primerjavi z drugimi civilnodružbenimi organizacijami in gibanj. Rok Prešern iz Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka pa je dodal, da je pobuda del demokratičnega procesa. "Ne rušimo države," je poudaril.
Negativna kadrovska selekcija
V deklaraciji podpisniki med drugim opozarjajo tudi na negativno kadrovsko selekcijo, v kateri mlajša in srednja generacija izgubljata upanje ter možnost ustvarjalnega prispevka k pozitivnemu razvoju družbe, zaradi česar "smo priče novi emigraciji visoko izobraženih mladih ljudi".
Poskusi oživljanja socializma, jugonostalgija ter razmah protievropskih čustev kažejo na neuspešnost procesa tranzicije in opominjajo na nevarnost zdrsa v mehki totalitarizem. Pomladni ideali o Sloveniji kot parlamentarni demokraciji in svobodnem tržnem gospodarstvu, utemeljeni na vladavini prava, se niso uresničili.
Izpostavljamo zlasti razkroj vrednostnega sistema, ki se med drugim razgalja tudi v katastrofalnem stanju slovenskega pravosodja. Dogodki zadnjih let in zlasti zadnjega obdobja so privedli do usodnega padca zaupanja v pravno državo in utemeljenega občutka nepravičnosti, kar vodi v anarhijo in erozijo spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje