Za je glasovalo 11 poslancev

Za aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi je potrebna dvotretjinska večina navzočih poslancev. To zahteva tudi nekaj glasov opozicije, a sta tik pred sejo LMŠ in SD sporočila, da bosta glasovala proti predlogu. Ob navzočih 19 poslancih jih je za predlagan sklep glasovalo 11, kar je manj od dveh tretjin, zato predlog ni bil sprejet. Poleg poslancev koalicijskih strank SDS, SMC, NSi in DeSUS so predlog podprli še poslanci SNS, poslanec SAB-a pa se je vzdržal glasovanja.

V LMŠ-ju, Levici in SD-ju pa so izpostavili, da potrebe po dodatnih pooblastilih vojski ni, saj pritisk prebežnikov popušča. Vojska naj v kriznih razmerah zaradi epidemije pomaga pri drugih nalogah, kot so logistika, helikopterski prevozi, razkuževanje in humanitarno udejstvovanje. Nekateri so sicer izrazili pripravljenost na ponoven razmislek o aktivaciji tega člena, če bi se varnostne razmere spremenile.

Pooblastila največ tri mesece od uveljavitve sklepa

Vlada je sicer v torek potrdila besedilo predloga za podelitev izjemnih pooblastil vojski pri širšem varovanju državne meje in ga poslala v obravnavo v DZ. V obrazložitvi so na vladi zapisali, da varnostne razmere, ki so posledica zaostrenih zdravstvenih razmer zaradi epidemije covida-19, zahtevajo, da zaradi zagotavljanja javne varnosti in učinkovitega nadzora zunanje schengenske meje pripadniki Slovenske vojske sodelujejo s policijo pri širšem varovanju državne meje in pri tem izvajajo pooblastila, določena v prvem odstavku 37.a člena zakona o obrambi.

Pripadniki SV naj bi pooblastila pod pogoji, ki so predpisani za policiste, izvajali skupaj s policijo v skladu z načrtom policije in na podlagi njenih usmeritev na območju odsekov, sektorjev in sekcij ob slovenski schengenski meji v pasu petih kilometrov zračne razdalje od mejne črte oziroma do najbližje cestne komunikacije. Vlada pa bi z izvajanjem pooblastil SV seznanjala pristojni delovni telesi DZ-ja vsakih 14 dni. Ukrep je časovno omejen – pripadniki SV bi imeli ta pooblastila največ tri mesece od uveljavitve sklepa.

Vojske na meji si želi tudi policija

Notranji minister Aleš Hojs je med drugim pojasnil, da ga je predlog policije za aktivacijo 37.a člena ob nastopu mandata pričakal na mizi, in tako zavrnil navedbe, da si je to izmislila nova oblast.

Policisti so po navedbah namestnika generalnega direktorja policije Tomaža Pečjaka v prvih treh mesecih leta obravnavali več kot 1800 nazakonitih prehodov meje, kar je pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Samo migrantska situacija po njegovih navedbah sicer ne bi bila vzvod, da so predlagali aktivacijo omenjenega člena, vendar policisti trenutno izvajajo tudi naloge v povezavi s preprečevanjem širjenja nalezljive bolezni, je dejal.

V. d. generalnega direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge Lado Bradač pa je ob tem opozoril na nestabilne varnostne razmere v drugih državah. Poudaril je, da je v Grčiji še vedno veliko prebežnikov, da sicer ni znano, kdaj bodo odšli proti severu, da pa to zagotovo predstavlja pretečo nevarnost. Val se lahko po njegovem mnenju sproži tudi zaradi poslabšanja zdravstvenih razmer.

Vlada LMŠ-ja, SD-ja in Levice ni prepričala

A vlada ni prepričala LMŠ-ja. Poslanka Jerca Korče je v izjavi novinarjem pred sejo pojasnila, da zaupajo policiji in pripadnikom SV, a tega ne gre enačiti z zaupanjem vladni koaliciji. "Pristopili smo k temu, da bi lahko našli neki kompromis glede aktivacije 37.a člena, in sicer pod našimi pogoji," je dejala. Dodala je, da so s pripombami, ki da jih vlada ni upoštevala, sledili stroki.

Po prepričanju LMŠ-ja mora biti aktivacija tega člena vezana na aktualne razmere, in sicer zato, da kadrovsko pomagajo policiji, ne pa "da se sklicujemo na migracije in število migrantov, ker se to število ni povečalo". Ta argument po besedah Korčetove sicer ni naveden v sklepu, ampak v obrazložitvi. Prav tako so si v LMŠ-ju želeli, da bi vojska izvajala pooblastila v pasu dveh kilometrov od mejne črte, medtem ko vlada predlaga petkilometrski pas. Predolga je po njihovem mnenju tudi doba trajanja ukrepa. Po predlogu LMŠ-ja bi sklep veljal do 30. aprila.

V SD-ju po besedah poslanca Matjaža Nemca ocenjujejo, da v zdajšnjih razmerah ni okoliščin za to, da bi po vzoru iz leta 2015 vojski podelili posebna pooblastila. Med argumenti je poudaril rezervni sestav policije, ki bi lahko v tej fazi pomagal pri omejevanju migrantov na južni meji. Navedel je tudi zunanjepolitične okoliščine, saj da so se nekoliko umirili migrantski tokovi, vsaj kar zadeva balkansko migrantsko pot. Če bi se v prihodnje znašli v razmerah, kot so bile leta 2015, bi se po besedah Nemca o tem vprašanju oziroma ukrepu znova pogovarjali. Vtis, ki bi ga s tem ukrepom trenutno ustvarili v družbi, pa po njegovem mnenju ne bi koristil pri premagovanju ovir, s katerimi smo soočeni v zadnjih dneh.

V Levici pa menijo, da bi se morala vojska v reševanje zdravstvene krize vključiti drugače, predvsem kot pomoč civilni zaščiti. Po mnenju poslanca Levice Mihe Kordiša bi radi vojsko poslali na mejo zato, da bi lahko policija nadzorovala državljane v notranjosti. Namesto da bi se spopadli s tem, da imamo prenapeta zdravstveni sistem in sistem socialnega skrbstva, "se gremo fiktivno vojno na meji", je dejal Kordiš in dodal, da se v zadnjih dveh tednih dogaja agresiven prevzem oblasti skrajne desnice. Nataša Sukič (Levica) je tudi prepričana, da bo zaradi epidemije covida-19 prebežnikov še manj.

SNS napovedal podporo, pridružil se je tudi SAB

"Vojak je vojak," je dejal Zmago Jelinčič (SNS), ki je poudaril, da je osnovna naloga vojske, da varuje meje. "To so naši ljudje in bodo čuvali, kar je naše. Ne vem, zakaj tako nezaupanje do slovenskih vojakov, to je pravzaprav klofuta naši vojski," je dodal in napovedal podporo predlogu.

Dopolnilo SAB-a ni bilo sprejeto, zato predlog sklepa ni dobil podpore stranke

Na pobudo poslancev SAB so člani odbora sicer odločali tudi o dopolnilu, da se v naloge z izrednimi pooblastili lahko vključi zgolj tiste pripadnike stalne ali rezervne sestave SV, ki so vanjo vključeni najmanj eno leto, s čimer se je Hojs strinjal. S tem so po besedah Maše Kociper (SAB) želeli omejiti, da se ne bi v te naloge vključevali člani različnih vard. Dopolnilo ni bilo sprejeto, zato na koncu predlog sklepa ni dobil podpore SAB.

Branko Grims (SDS) meni, da je za zdaj zaradi pravilnih ukrepov in sodelovanja velike večine ljudi pri nas položaj še obvladljiv. Toda tako bo ostalo samo, če hkrati zapremo pot tistim, ki nezakonito vstopajo v državo, je dejal. Njegova poslanska kolegica Alenka Jeraj je ob tem opozorila še, da so bile pred petimi leti meje proti severu odprte, tokrat pa bodo tisti, ki bodo prišli k nam, pri nas tudi ostali.

Poslanka koalicijskega SMC-ja Janja Sluga je predlagala, da bi obdobje uskladili s trenutno veljavnostjo protikoronskih ukrepov. Dejala je, da gre predvsem za pomoč policiji na južni meji, in dodala, da je v teh časih potrebno sodelovanje vseh, tudi policije in vojske. Pomembno pa se ji zdi, da bi se ljudje ob meji počutili varnejše, ne pa v strahu pred kakršno koli obliko represije.

Koalicija naslovila sklic za izredno sejo

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je v zadnjih dneh opravljal pogovore pri poslanskih skupinah. Del pripomb, ki so jih te podale, so po njegovih besedah upoštevali, dela pa ni bilo mogoče. Poslanske skupine koalicijskih SDS-a, SMC-ja, NSi-ja in DeSUS-a so na predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča naslovile zahtevo za sklic izredne seje DZ-ja, na kateri bi obravnavali predlog sklepa o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske.