Zbranih podpisov je več kot dovolj. Foto: MMC RTV SLO
Zbranih podpisov je več kot dovolj. Foto: MMC RTV SLO
Zoran Kotolenko
Zoran Kotolenko z ministrstva za delo je pozval državljane, naj si zakon preberejo, saj da zakon ničesar ne jemlje, mnogim pa daje. Foto: MMC RTV SLO

Proti malemu delu so tudi v podmladkih SDS-a (SDM) in NSi-ja (MSi). Trenutni položaj fleksibilnega zaposlovanja mladih, ki bi se primarno morali posvečati izobraževanju, ni dobro. Vendar stoji na temeljih, ki jih ni potrebno porušiti za to, da dosežemo ureditev, ki bo vzor tudi tujim državam, poudarjajo v SDM-u. V Mladi Sloveniji pa so zapisali, da so državljani vladi zadali udarec s tem, ko množično zahtevajo referendum o malem delu. 47.000 zbranih podpisov je dokaz, da je referendum nujen. Kot kaže se državljani zavedajo, da lahko zgolj z referendumom preprečimo revščino med študenti, dijaki in njihovimi starši, ki jo predvideva malo delo, so še pojasnili v MSi-ju. Proti zakonu so tudi v v stranki SMS - ZELENI. Kot poudarjajo, se bodo aktivno pridružili referendumski kampanji. Verjamejo, da bo zakon na referendumu padel, saj so ljudje spoznali, da prinaša kup negativnih učinkov. Mešanje različnih interesnih in socialno ogroženih skupin, še posebej pa brezposelnih, v delokrog tega zakona je največja hiba zakona, še menijo.

Zakon bo ustvarjal nova delovna mesta in ima ustrezne varovalke, da ne bo negativnih učinkov v smislu odpuščanja redno zaposlenih.

Zoran Kotolenko
47.000 podpisov za referendum o malem delu

Kot so povedali, so jih zbrali precej več od zahtevanih 40.000, fizično so jih namreč oddali okoli 47.000, medtem ko po besedah vodje Gibanja za dostojno delo in socialno družbo Marka Funkla to niso vsi podpisi, "ostali so verjetno še na terenu oz. niso prišli pravočasno do nas. Mi moramo fizično te podpise predati, tako da žal samo ti, in ne vsi, ki so bili oddani".

Funkl je še dodal, da je "bilo podpise težje zbrati, kot se mogoče zdi na prvi pogled, saj sama logistika na terenu ni lahka". Poudaril je, da so ves december postavljali mrežo in se jim je v sodelovanju z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije in s študentskimi organizacijami uspelo dobro pripraviti in zbrati podpise. Povedal je še, da verjamejo, da bo referendum nekje v sredini oz. v začetku aprila.

Kotolenko volivcem: Preberite si zakon
V javnosti se ne ve, da smo pozivali k dialogu, a se študentje niso odzvali. Prav tako študentje niso posredovali niti enega samega predloga, zakonu so nasprotovali iz načelnih razlogov, se je v izjavi za medije na predajo podpisov glede zakona o malem delu odzval namestnik generalne direktorice direktorata za trg dela in zaposlovanje na ministrstvu za delo Zoran Kotolenko.

"Zakon bo ustvarjal nova delovna mesta in ima ustrezne varovalke, da ne bo negativnih učinkov v smislu odpuščanja redno zaposlenih," je dejal Kotolenko in dodal, da zakon prinaša več pravic kot študentsko delo. Prav tako se ga po njegovih besedah ne more primerjati z rednim delom. Zakon prinaša tudi minimalno urno postavko, ki je pri študentskem delu ni bilo.

"Zakon bo pomagal upokojencem in brezposelnim"
Pomagal bo upokojencem in brezposelnim, prispeval bo k študentskim dejavnostim, gradnji domov, je pojasnil Kotolenko in zatrdil, da se štipendijska politika z malim delom ne bo spremenila, so pa ukinili anomalije - npr. da študenti pri študentskem delu ne dobijo formalno priznanih delovnih izkušenj. Kotolenko je pozval državljane, naj si zakon preberejo, saj da zakon ničesar ne jemlje, mnogim pa daje.

Študentom so predlagali tudi, da se študentsko delo uredi v zakonu o malem delu, a so ta predlog zavrnili. Za davčno sprememb, ki bi določila, da je do nekega zneska neobdavčen prihodek, se niso odločili, ker gre za spremembo zelo rigidnih sistemov, kar terja veliko časa, je še povedal Kotolenko.

Podpora sindikatov
Milan Utroša
, predstavnik ZSSS-ja, je povedal, da so pomagali zbirati podpise za referendum o malem delu, saj naj bi tudi predstavniki študentskih organizacij pomagali pri zbiranju podpisov za referendum o pokojninski reformi. Sindikati menijo, da bi morala oba referenduma potekati na isti dan. Utreša je prepričan o uspehu obeh referendumov, saj sta njegovo mnenje in mnenje sindikata, da sta zakona slaba in bi ju vlada morala popraviti do te mere, da bi bila sprejemljiva za vse.

"Zakon o malem delu je slab"
Pobudniki zbiranja podpisov so prepričani, da zakon o malem delu omejuje dostopnost do študija, predvsem glede na omejitve dovoljenih letnih ur dela, ki jih zakon prinaša. Poleg tega so prepričani, da se tako spodbujajo t. i. prekerne oblike dela, medtem ko mladi za uspešno medgeneracijsko reševanje težav potrebujejo redne zaposlitve, brez katerih se ne morejo osamosvojiti, prav tako pa ne morejo dobiti posojila, denimo, za nakup stanovanja.

"Referendum o malem delu bo zato, ker je zakon slab in se politiki niso znali pogovarjati z nami, in zaradi tega druge možnosti kot referendum žal ni. O tem, kako se bodo lotili kampanje, pa se še ne govori," je ob predaji povedal Funkl.

Malo delo po njihovem opozorilu tudi ne zagotavlja pravic iz dela, ki izhajajo iz rednega delovnega razmerja, kot so med drugim bolniško nadomestilo, malica, regres, dodatek za prevoz in porodniški dopust.

Vlada: Študentsko delo skušamo urediti
Vlada je po drugi strani prepričana, da je referendum nepotreben. Kot med drugim poudarjajo na ministrstvu za delo, bo po zakonu o malem delu zdajšnje študentsko delo, ki ga študentje opravljajo brez vsakih socialnih pravic, postalo urejena oblika dela.

Državni zbor mora razpisati referendum v sedmih dneh po vložitvi zahteve za razpis.

Proti malemu delu so tudi v podmladkih SDS-a (SDM) in NSi-ja (MSi). Trenutni položaj fleksibilnega zaposlovanja mladih, ki bi se primarno morali posvečati izobraževanju, ni dobro. Vendar stoji na temeljih, ki jih ni potrebno porušiti za to, da dosežemo ureditev, ki bo vzor tudi tujim državam, poudarjajo v SDM-u. V Mladi Sloveniji pa so zapisali, da so državljani vladi zadali udarec s tem, ko množično zahtevajo referendum o malem delu. 47.000 zbranih podpisov je dokaz, da je referendum nujen. Kot kaže se državljani zavedajo, da lahko zgolj z referendumom preprečimo revščino med študenti, dijaki in njihovimi starši, ki jo predvideva malo delo, so še pojasnili v MSi-ju. Proti zakonu so tudi v v stranki SMS - ZELENI. Kot poudarjajo, se bodo aktivno pridružili referendumski kampanji. Verjamejo, da bo zakon na referendumu padel, saj so ljudje spoznali, da prinaša kup negativnih učinkov. Mešanje različnih interesnih in socialno ogroženih skupin, še posebej pa brezposelnih, v delokrog tega zakona je največja hiba zakona, še menijo.

Zakon bo ustvarjal nova delovna mesta in ima ustrezne varovalke, da ne bo negativnih učinkov v smislu odpuščanja redno zaposlenih.

Zoran Kotolenko
47.000 podpisov za referendum o malem delu