S sprejetjem izvedbenega zakona poslanci zamujajo. V ustavi je določeno, da bi moral biti sprejet najpozneje do novembra 2013. Foto: BoBo
S sprejetjem izvedbenega zakona poslanci zamujajo. V ustavi je določeno, da bi moral biti sprejet najpozneje do novembra 2013. Foto: BoBo

Podporo je odreklo le pet poslancev ZL-ja, ki se zavzemajo tudi za izvzem fiskalnega pravila iz ustave. Vse druge poslanske skupine so na tokratni januarski seji glasovale za, a v nadaljnji obravnavi napovedujejo konkretne vsebinske spremembe. Najbolj negotova je bila podpora SDS-a in NSi-ja, ki pa sta se na koncu zavzela za nadaljevanje postopka ter zagotovila potrebno dvotretjinsko večino vseh poslancev.
Pred glasovanjem je koalicija opozicijo poskušala prepričati tudi s pisno zavezo vodij poslanskih skupin, da delovni osnutek dopolnil, ki je nastal v okviru usklajevanj izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu med SMC-jem, DeSUS-om, SD-jem, SDS-om, NSi-jem, ZaAB-om ter poslancema narodnosti, skupaj z obstoječim predlogom zakona predstavlja ustrezna izhodišča za nadaljnjo obravnavo zakona.

Izjava, ki so jo posredovali iz SMC-ja, je nekakšno zagotovilo opoziciji, da bodo njeni predlogi k zakonu o fiskalnem pravilu upoštevani v nadaljnji obravnavi.

SMC o državotvornosti
V poslanski skupini SMC-ja so navedli, da razumejo sprejem zakona o fiskalnem pravilu kot enega temeljnih državotvornih aktov za postopno konsolidacijo in nadaljnjo stabilizacijo javnih financ ter za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj države. Z zadovoljstvom so pozdravili dozdajšnje konstruktivno sodelovanje in široko podporo parlamentarnih strank ter obeh poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti v procesu obravnave predloga zakona o fiskalnem pravilu.

Premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor sicer trdita, da predlog določa zelo strog okvir za vodenje javnofinančne politike.
Kaj prinašajo dopolnila
Z dopolnili se med drugim bolj jasno določa fiskalno pravilo, in sicer proračuni veljajo za uravnotežene, če strukturni primanjkljaj ne preseže 0,5 odstotka BDP-ja. Dinamiko približevanja temu cilju bodo narekovale določbe pakta stabilnosti in rasti, opisno pa je določena tudi formula, po kateri se bo določala zgornja meja izdatkov države.

Pri tem je predvideno, da se plače javnih uslužbencev, pokojnine in socialni transferji usklajujejo le za toliko, da potrebno približevanje srednjeročnemu fiskalnemu cilju ni ogroženo. Usklajevanja pa v tem času ne bo za zneske davčnih olajšav in druge zneske iz davčnih predpisov.

S sprejetjem zamujajo
Zakon bo omogočil izvajanje fiskalnega pravila, po katerem morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno najmanj uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku. To pravilo je Slovenija zapisala v ustavo maja 2013, do zdaj pa še ni sprejela tudi izvedbenega zakona, kar bi sicer morala storiti že do novembra 2013.