Mnenja v Pogledih Slovenije so se med drugim kresala tako zaradi marž in (super)rabatov, ki jih dobaviteljem in kmetom zaračunavajo trgovci, kot tudi zaradi nastajajočega kodeksa dobre prakse. Večina sodelujočih se je strinjala, da je treba področje urediti, razlikujejo pa se njihova mnenja o načinu ureditve - medtem ko minister za kmetijstvo Dejan Židan in predstavnik sindikata kmetov zagovarjata uvedbo kodeksa, ki bo lahko tudi sankcioniral, so v Trgovinski zbornici Slovenije mnenja, da je dovolj le prostovoljni kodeks, brez sankcij. Mojca Gabrijelčič Blekuš z inštituta za varovanje zdravja pa je opomnila, da je treba upoštevati vse - tudi kakovost.

Igor Mervič, generalni direktor Spara Slovenija, je takoj na začetku poudaril, da ni res, da imajo trgovine 50-odstotne marže, "v medijih celo govorijo o 90 odstotkih": "Marže v trgovinah znašajo od 19 do 34 odstotkov in to je ugotovil tudi Jani Soršak (Urad za varstvo konkurence, op. a.) v svoji analizi." Ob tem je še opozoril, da so v maržah, ki so po mnenju številnih najbolj problematične in ki znašajo okoli 26 odstotkov, všteti vsi rabati in vsi dodatki. "26 odstotkov - to ni naš zaslužek," je dejal in dodal: "Te bonitete mi vedno odštejemo od nabavne cene. Mi vse to odštejemo in na ta dobljeni znesek zaračunamo maržo. Pri nas ni nič skritega." Z njim se strinja tudi Mojca Gabrijelčič Blekuš z inštituta za varovanje zdravja, ki je dejala, da je preverila in seštela podatke ter ugotovila, da se "nikjer ne vrtijo marže okoli 50 odstotkov".

Čater: Marže niso velike, pozablja pa se na rabate
Sindikalist Srečko Čater je opozoril: "Marže res niso velike. Pozabi ali pa ne pove pa se, da si trgovci zaračunavajo 22-odstotni rabat že takoj, po treh mesecih pa še približno toliko." Franc Kučan iz sindikata kmetov opozarja na to, da kmetje dobivajo že nekaj let isto plačilo za svoje pridelke, cene in rabati oz. marže trgovcev pa se dvigujejo: "Rabat na kruh znaša 37 odstotkov, za pekovsko pecivo 40 odstotkov," je navedel in dodal: "In zato smo slovenski kmetje 'totalno' na psu." Dodal je še, da so kmetje tudi zato nasprotovali ponovnemu povišanju cen hrane.

"To področje pri nas zelo netransparentno"
Agrarni ekonomist Aleš Kuhar je ob tem opozoril že na različne podatke med maržami - računovodsko prikazana marža namreč niha od 23 do 26 odstotkov, je dejal, kar po njegovem mnenju (v denarju) pomeni več milijonov evrov. Sam opaža, da je v Sloveniji to področje urejeno zelo netransparentno in da je na vseh straneh, predvsem pa pri trgovcih, veliko sprenevedanja. Prepričan pa je, da zadev ne bo mogoče urediti samo z enim zakonom, ampak s celotnim spektrom regulatorjev, saj "je zadeva zelo kompleksna in jo je mogoče urediti samo kompleksno".

Mariča Lah iz trgovinske zbornice glede usklajevanja rabatov in drugih dodatkov, ki jih zaračunavajo trgovci, trdi: "Če bi bilo to res in da bi bili ti zaslužki res tako strukturirani, bi Urad za varstvo konkurence že zdavnaj ukrepal. Glavni trgovci tako že leta vsako spremembo pogodbe javljajo uradu." Ob tem je še dejala: "Če bi bili ti kar naprej omenjani rabati dejansko obračunani, ne bi bila cena za liter mleka v trgovini 0,87 evra, ampak več."

"Pri mesu imamo vsi, od kmeta do trgovca, zelo malo zaslužka"
Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin, pa je pojasnil, da sam o maržah težko govori, saj je prodaja mesa, predvsem svežega, "specifična kategorija": "Meso se v 90 odstotkih prodaja v projektih, v akcijah. To pogosto velja tudi za druge izdelke, ne samo v mesni industriji. In v teh primerih oblikujemo cene skupaj s trgovci." "Če pogledamo strukturo svežega mesa, imamo tam že nekaj let izgube. Kar se tiče prereza pri svežem mesu, smo vsi od kmeta do končnega trgovca na zelo nizkem zaslužku," še opozarja Krivec.

"Tudi pri nas obstajajo rabati, tudi mi včasih znižamo cene iz kakšnih marketinških razlogov, ampak to je redko. Marže so stvar trgovcev. Ampak tudi oni imajo konkurenco, ti se morajo prilagati tujim trgovcem, ki delujejo na podlagi zelo nizkih marž," še meni.

Židan: Če ne bo šlo s kodeksom, bomo spremenili zakon
Minister za kmetijstvo Dejan Židan je prepričan, da je najboljša rešitev kodeks, v katerem naj se določi marža, in da si trgovci ne bodo mogli več jemati 50 oz. 55 odstotkov marž. "Zagotovljena mora biti transparentnost," je prepričan.

Lahova pa meni, da kodeks sam po sebi ne bo rešil ničesar. "Mi smo v okviru strokovne skupine preučili kar nekaj tujih praks kodeksov. A v nobenem nismo zaznali, da bi bila v njih predpisana marža. V večini primerov gre le za nekakšna napisana pravila primerov dobrih praks. Ampak ti ne morejo biti obvezni, ampak prostovoljni," je dejala. "Če bo kodeks pokazal, da ga bodo podpisali le tisti, ki ga bodo želeli, bo morala vlada v iskanje zakonodajne rešitve," pa ji odgovarja Židan.

Z njim se strinja tudi Kučan, ki ob tem opozarja, da država določa tudi cene naftnih derivatov in elektrike. "Logično je, da bi morali določiti tudi cene mleka, kruha, mesa." Židan ob tem dodaja: "Res je, prišel je čas tudi za regulacijo teh trgov."