Župani opozarjajo, da je v naseljih premalo javne razsvetljave, da ni signala mobilne telefonije, uničene so ceste, premalo je zdravstvenega osebja. Minister jim je obljubil pomoč iz evropskih sredstev in povračilo denarja za odstranjevanje odpadkov.

Ministrstvo je pripravilo podatke o najbolj obremenjenih občinah, župani pa bodo v nadaljevanju določili prioritete, ki jih je v teh občinah treba reševati.

Poklukar je spomnil, da je že na zadnjem svetu ministrov EU-ja v Bruslju opozoril na obremenjenost obmejnih občin in Evropsko komisijo pozval, naj to upošteva pri načrtovanju dodeljevanja evropskih sredstev iz sklada notranje varnosti. Njegov poziv je naletel na podporo pri kar nekaj notranjih ministrih in Poklukar verjame, da bodo lokalnim skupnostim lahko tudi s tega naslova zagotovili sredstva, denimo za infrastrukturo, ki jo poškoduje delovanje vojske in policije na teh območjih.

Minister je ob tem tudi dejal, da bo število migrantov na zahodnobalkanski poti, ki je letos poraslo za 71 odstotkov, raslo tudi v prihodnjem letu.

Župan Kostela Ivan Črnkovič je delovno skupino označil za zelo produktivno, minister pa po njegovih besedah razume oškodovanost občin in njihove želje. Župan Podlehnika Sebastian Toplak je dodal, da se obenem zavedajo, da je tudi nekaj sistemskih izzivov, ki jih ni mogoče rešiti čez noč. Župan Ilirske Bistrice Emil Rojc je med temi navedel pomanjkanje javne razsvetljave na ogroženih območjih, težave nastajajo tudi na območjih, kjer ni mobilnega signala in ljudje ne morejo poklicati pomoči ali pa reševalne ekipe ne morejo komunicirati v primerih, ko posredujejo v primerih reševanja migrantov. Prav tako imajo lokalne skupnosti poškodovano infrastrukturo. Ceste so dodatno obremenjene in poškodovane zaradi povečanih obremenitev ob prometu policijskih in vojaških vozil, vendar pa zakonsko ni opredeljeno, kako bi lahko država v takšnih primerih pomagala pri urejanju občinskih cest, je ponazoril Rojc.

K. Štrukelj nacionalna koordinatorka za preprečevanje radikalizacije
Vlada je na četrtkovi seji določila višino dnevne materialne oskrbe za prosilca za mednarodno zaščito v znesku 20,49 evra. Strošek dnevne materialne oskrbe prosilcev za mednarodno zaščito sestavljajo letni sorazmerni stroški, povezani z nastanitvijo, prehrano, obleko in obutvijo ter stroški higienskih potrebščin. Poleg tega je vlada sklenila, da bodo občinam tudi v prihodnjem letu povrnili stroške, ki jih imajo z odstranjevanjem odpadkov, ki so posledica nezakonitih prehodov državne meje. Urad za oskrbo in integracijo migrantov je letos prejel 23 zahtevkov 11 občin v vrednosti dobrih 30.000 evrov

Vlada je tudi sprejela sklep, s katerim omogoča, da se stanovanja, ki jih ima v uporabi urad za oskrbo in integracijo migrantov, uporabljajo za vse osebe s priznano mednarodno zaščito. Doslej so bila namreč namenjena samo tistim, ki so v Slovenijo prispeli na podlagi relokacijskega mehanizma.

Direktorico urada Katarino Štrukelj je vlada danes imenovala na mesto nacionalnega koordinatorja za preprečevanje radikalizacije. Slovenija se je namreč v resoluciji o strategiji nacionalne varnosti zavezala k nadaljnjemu razvoju mehanizmov ter organizacijskih rešitev za koordinacijo pristojnih organov, da bi uspešno in pravočasno odkrivala in preprečevala teroristične dejavnosti.