V objavljenem sporočilu za javnost policija pojasnjuje, da so dolžni upoštevati usmeritve in obvezna navodila za delo, ki jih izda notranji minister. Ob tem zagotavljajo, da bodo imeli policijski sindikati tudi v prihodnje zagotovljene pogoje za svoje sindikalno delo.

Dodajajo, da novo ureditev razmerij med policijo in obema policijskima sindikatoma predvideva tudi predlog novega zakona o organizaciji in delu policije, ki je že v medresorskem usklajevanju. Slednji v napotuje k sklenitvi nove pogodbe policije s sindikatoma najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi zakona.
Ne gre za revanšizem, trdi Gorenak
Na današnji novinarski konferenci je minister Vinko Gorenak poudaril, da odpoved pogodbe ni povezana z napovedanim zbiranjem podpisov za začetek referenduma o vladnih varčevalnih zakonih, ampak z legitimnostjo in legalnostjo takega razkošja, kot si ga privoščita policijska sindikata, česar ljudstvo in delavstvo po njegovem "ne preneseta".

Pojasnil je, da sta policijska sindikata lani izkoristila 64 tisoč ur, ki jih je plačala država. "Za ta denar bi lahko kupili 48 vozil," pravi Gorenak, ki ga je najbolj zmotilo to, da policisti ne koristijo ur za sindikalno delo, ampak da v času, ko so plačani kot policisti, igrajo pikado, košarko, odbojko, tenis in tako dalje. "Ko to plača tisti delavec, ki ima 600 evrov plače in tisti upokojenec, ki ima manj kot 500 evrov plače, je pa konec vsake ljubezni s sindikatom," je dodal.

Kot je povedal, splošna kolektivna pogodba sindikatom omogoča koriščenje ene ure letno za sindikalno dejavnost na člana, kar bodo na ministrstvu sindikatu tudi nudili do sklenitve nove pogodbe. "Ti gospodje imajo 16-krat več. Ne, ne bo šlo," je izpostavil Gorenak, ki bo preučil vse možnosti, da bi pogodbo s sindikatoma sklenil sam, saj so v sindikatih tudi delavci, ki niso zaposleni v policiji.
"Zbiranje podpisov za referendum je sindikalna pravica"
Gorenak sicer v zapisu na svoji spletni strani navaja, da sta Policijski sindikat Slovenije in
Sindikat policistov Slovenije zbrala zakonsko določeno število podpisov za referendum, kar je sicer njuna pravica, a posledično policistom v smislu izplačila regresa za leto 2012 ne prinaša skoraj ničesar.

Omogoča pa izplačilo regresa v podjetjih v državni lasti tudi v višini od 1.500 do 1.700 evrov, je opozoril. Na ministrstvu se sprašujejo, ali sindikata vodijo kakšni drugi nameni kot korist policistov.

"81 policistov lani na razpolago samo sindikatoma"
"Policijska sindikata imata z delodajalcem sklenjeni pogodbi o ureditvi medsebojnih razmerij z delodajalcem. Obe pogodbi določata, da delodajalec sindikatoma med drugim zagotovi prostore za delovanje, telefon, internetne povezave, telefaks, osebne računalnike, distribucijo pošte in drugo. Omenjeno mora delodajalec zagotavljati za sedež vsakega sindikata in za območne sedeže sindikatov," je pojasnil.

Delodajalec pa mora po obeh pogodbah zagotavljati tudi najmanj 173.579 plačanih ur policistom, ki delajo izključno za potrebe obeh sindikatov, je dodal. "Če to preračunamo v zaposlene policiste, imajo policijski sindikalisti celo leto na razpolago 81 policistov, ki jih plačuje država, ti pa lahko delajo samo sindikalno delo," je povedal.

Opozoril je, da so v letu 2011 aktivisti za sindikalno delo dejansko porabili 64.000 ur. Za potrebe obeh sindikatov je v celem letu delalo 32 policistov. Obe pogodbi, preračunano na povprečno bruto plačo policista s srednjo šolo, davkoplačevalce staneta 1.975.502 evra, lani pa je bilo glede na plačane sindikalne ure dejansko porabljenih 730.821,00 evrov.

Gorenak Goršku podal navodila za prekinitev obeh pogodb
Policijski sindikalisti ta denar za sindikalne ure pa med drugim porabijo za igranje košarke, nogometa, metanje pikada, odbojko, igranje tenisa, kegljanje, kolesarjenje, igranje šaha in še kaj.

Gorenak je zato generalnemu direktorju policije podal usmeritve in obvezna navodila za prekinitev obeh pogodb s sindikatoma. "V zaostrenih gospodarskih razmerah, ko 120.000 ljudi nima dela, ko imajo še zaposleni delavci minimalne plače, če jih sploh dobijo, in ko več kot polovica upokojencev komajda preživi z nekaj sto evri pokojnine, je tak ukrep več kot primeren," je prepričan minister.

Petrović: To je manipulacija
"Gre za precejšen precedens. To zadevo je generirala pobuda Sindikata policistov Slovenije in Policijskega sindikata, da se poskuša uveljaviti temeljna demokratična pravica - referendum. Če je to komu problem v tej državi, potem smo, kar se tiče same demokracije, še zelo daleč od tega, za kar smo si prizadevali, ko smo postavljali to državo na noge," se je na Gorenakov zapis odzval predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrović. Meni, da je skrajno problematično, da se odpoved pogodbe policijskima sindikatoma pogojuje z zakonito napovedano stavko, ki je legitimna in upravičena.

Glede Gorenakovih izračunov pa je Petrović dejal: "Sindikat policistov Slovenije ne dobiva niti centa od ministrstva. Pri dveh milijonih gre za teoretični izračun nečesa, kar v praksi sploh ni mogoče. 48 tisoč ur je ena od postavk, kjer govorimo o 16 urah za kongres, ki je vsakih pet let, nazadnje leta 2010, na katerem je bilo zapravljenih nekaj čez 400 ur, ne pa 48 tisoč. Torej, 2011 je nula, 2012 je nula, 2013 je nula, 2014 je nula in 2015 bo spet nekje okoli te številke. To je manipulacija z napihovanjem številk."

Pojasnil je še, da sindikat, ki ga vodi, ni nikoli organiziral nobenih športnih dejavnosti.

"Zavzemamo se za pravice, ne zanima nas, katera opcija je na oblasti"
"Od 3. oktobra 2011, odkar sem predsednik, ni bila nobena minuta porabljena za nič drugega kot za sindikalne zadeve," trdi tudi Radivoj Urosevič, predsednik Policijskega sindikata Slovenije.

Na Gorenakov zapis so se sicer v Policijskem sindikatu Slovenije odzvali z besedami, da minister grozi z nedemokratičnimi in zakonsko spornimi ukrepi. Zatrdili so, da stavka v policiji ni usmerjena proti vladajoči koaliciji. "V PSS se zavzemamo izključno za pravice ter pravično in pošteno plačilo zaposlenih na MNZ-ju in v policiji. Pri tem bomo brezkompromisno vztrajali še naprej, zato nas ne zanima, katera politična opcija je na oblasti," so zapisali.

"Če se vlada zavzema za poravnavo še neizpolnjenih obveznosti do vseh zaposlenih v javnem sektorju, je naša upravičena in poštena zahteva, da se hkrati z nesorazmerji odpravijo anomalije plačnega sistema in nemudoma izvedejo podpisani ter veljavni stavkovni sporazumi med vlado in policijskima sindikatoma. Verjamemo, da bi v tem primeru lahko prišli do zadovoljivih rešitev med vlado in policijskima sindikatoma," so prepričani.

"Število zaposlenih v javnem sektorju še kar raste"
Sindikat ministra in druge člane vlade poziva, naj začnejo delati na prihodkovni strani proračuna, naj ustavijo zaposlovanje v javnem sektorju in naj "prenehajo teptati pridobljene pravice zaposlenih in temeljne demokratične vrednote slovenske družbe" ter naj se nehajo igrati z zaposlenimi in njihovimi družinami ter se norčevati iz državljanov.

Navajajo še, da se je samo v februarju letos število zaposlenih v javnem sektorju povečalo za 289, in sicer s 160.573 na 160.862. Na ministrstvu za notranje zadeve in policiji pa se število zaposlenih kljub izrazitemu primanjkljaju kadra zmanjšuje. Na policiji je bilo tako januarja 8.470, februarja pa 8.436 zaposlenih.