Začasna ureditvena odločba Gursu nalaga, da v treh dneh onemogoči javni dostop do imen, priimkov, naslovov stalnega prebivališča in letnice rojstva fizičnih oseb - lastnikov nepremičnin. Foto: BoBo
Začasna ureditvena odločba Gursu nalaga, da v treh dneh onemogoči javni dostop do imen, priimkov, naslovov stalnega prebivališča in letnice rojstva fizičnih oseb - lastnikov nepremičnin. Foto: BoBo

Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin res določa javnost podatka o vrednosti nepremičnine, vendar določa tudi, da se ta podatek vodi v registru nepremičnin – torej v registru, kjer podatki o lastniku nepremičnine ne smejo biti javni. Ti podatki pa so preko »združenih baz« zdaj enostavno dostopni vsem.

Iz sporočila za javnost informacijske pooblaščenke
Osebni podatki morajo iz portala E-Prostor

Geodetska uprava RS-a (Gurs) je odločbo informacijske pooblaščenke prejela danes, je povedal generalni direktor urada Aleš Seliškar. "Geodetska uprava bo odločbo proučila in ugotovila, na kakšen način bo ukrepala," je dejal Seliškar. O tem bo imel Gurs v četrtek izjavo za javnost.

Začasna ureditvena odločba Gursu nalaga, da v treh dneh po njenem prejemu onemogoči javni dostop do imen, priimkov, naslovov stalnega prebivališča in letnice rojstva fizičnih oseb - lastnikov nepremičnin, do katerih je mogoče dostopati poleg posameznih nepremičnin na portalu Prostor v združeni zbirki katastra stavb, zemljiškega katastra, registra prostorskih enot (skupaj z vrednostjo nepremičnin), registra prostorskih enot in evidence državne meje, je povedala Nataša Pirc Musar.
Informacijska pooblaščenka je poleg tega na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti dela zakona o evidentiranju nepremičnin, ki določa javnost imena, priimka, naslova stalnega prebivališča in letnice rojstva fizičnih oseb, ki so kot lastniki vpisani v zemljiški kataster in kataster stavb. Meni namreč, da zakon ne določa namena javnosti osebnih podatkov oz. da iz zakona ne izhaja namen, ki bi prevladal nad ustavno pravico posameznika do varstva osebnih podatkov.
Zahteva za oceno ustavnosti se nanaša tudi na del tega zakona, ki opredeljuje, da Gurs za izdajanje in povezovanje podatkov za potrebe izvajanja nalog organov državne uprave, javnih agencij, organov lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih pooblastil in drugih uporabnikov vzpostavi "računalniško distribucijsko okolje v okviru centralne informacijske komunikacijske infrastrukture". Informacijska pooblaščenka meni, da je ta opredelitev posredovanja podatkov "izrazito nedoločna".
Nataša Pirc Musar na ustavno sodišče - drugič
Zahteva se poleg tega nanaša na pravilnik o vrstah in vsebini potrdil iz zbirk geodetskih podatkov ter o načinu izkazovanja podatkov, ki določa izdajanje lastninskega lista - seznama vseh nepremičnin, ki so v lasti posameznika.
Pirc Musarjeva je zahtevo za oceno ustavnosti omenjenega zakona v delu, ki določa javnost imena, priimka, naslova stalnega prebivališča in letnice rojstva fizičnih oseb, ki so lastniki nepremičnin, podala že marca lani. Toda ustavno sodišče je njeno vlogo kot nepopolno zavrglo, saj ni predložila listin, ki bi izkazovale, da je vprašanje ustavnosti ali zakonitosti nastalo v zvezi s postopkom, ki ga pooblaščenka vodi.

Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin res določa javnost podatka o vrednosti nepremičnine, vendar določa tudi, da se ta podatek vodi v registru nepremičnin – torej v registru, kjer podatki o lastniku nepremičnine ne smejo biti javni. Ti podatki pa so preko »združenih baz« zdaj enostavno dostopni vsem.

Iz sporočila za javnost informacijske pooblaščenke
Osebni podatki morajo iz portala E-Prostor