Glavna predlagana sprememba stanovanjskega zakona je, kot je ob začetku obravnave v sredo poudaril državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Robert Rožac, uskladitev višine neprofitne najemnine. Ta je namreč nespremenjena že od leta 2007, zaradi česar stanovanjski skladi ne morejo vzdrževati obstoječega fonda stanovanj in ne graditi novih stanovanj. Hkrati je predvideno zvišanje subvencij najemnine, da višja neprofitna najemnina ne bi prizadela socialno ogroženih najemnikov.

Za gradnjo novih najemnih stanovanj je predlagano zvišanje dopustnega zadolževanja stanovanjskih skladov. Poleg tega bodo republiškemu stanovanjskemu skladu predvidoma omogočili predkupno pravico pri prodaji občinskih zemljišč, namenjenih večstanovanjski gradnji.

Sorodna novica Opozicija: Namesto razogljičenja dobivamo beton in ogljik. Koalicija: Dokument konsistenten.

Predlagana je tudi vzpostavitev javne najemniške službe, ki bo imela vlogo posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj. Predvidene so nekatere spremembe pri upravljanju večstanovanjskih stavb, med drugim da bodo morali imeti upravniki ločene fiduciarne račune za rezervne sklade vsake večstanovanjske stavbe posebej, predvidene so tudi spremembe pri potrebnih soglasjih etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah za določena dela.

Gre za nujne zakonske spremembe za rešitev najbolj perečih vprašanj, pravi resorno ministrstvo, ki je tudi napovedalo sistemske spremembe. Da gre za nezadostne spremembe, so v sredo menili predvsem v opozicijskih poslanskih skupinah in pozvali k sistemskim spremembam.

Vlada bo predloge upoštevala pri prenovi zakonodaje

Na današnji razpravi je državni sekretar Rožac pojasnil, da se zavedajo, da potrebna celovita prenova zakona, vendar so se za novelo odločili, ker lahko tako v najkrajšem možnem času rešijo najbolj pereče probleme. Napovedal je, da bodo predloge iz razprave "v veliki meri upoštevali" pri prenovi stanovanjske zakonodaje, ki jo bodo začeli pripravljati po sprejetju te novele.

Poslanci so kot dobro poudarjali predvsem zvišanje neprofitnih najemnin, ob hkratni prilagoditvi subvencij, saj bodo stanovanjski skladi dobili več sredstev za vzdrževanje in gradnjo stanovanj. Gregor Perič (SMC) je menil, da bodo s tem tudi občinski sveti bolj naklonjeni gradnji najemnih stanovanj. Jožef Horvat (NSi) upa na decentraliziran razvoj tudi glede gradnje stanovanj.

Pozdravili so predvideno predkupno pravico republiškega stanovanjskega sklada pri prodaji občinskih zemljišč za gradnjo večstanovanjskih stavb. Bojana Muršič (SD) je pri tem menila, da bi bilo treba pravico razširiti na prodaje tovrstnih zemljišč katere koli javne institucije, ne le občin.

Kot koristno so poslanci ocenili spremembo potrebne višine soglasij za dela v večstanovanjskih stavbah. Tudi ustanovitev javne najemniške službe, ki bi za zasebne lastnike oddajala stanovanja, so načeloma podprli, saj da se mnogi lastniki zaradi tveganj ne odločajo za oddajanje na trgu.

V Levici in tudi SD-ju bi želeli pravno podlago za stanovanjsko zadružništvo, ki bi bila dodatna možnost za ureditev stanovanjskega vprašanja.

DZ bo o tem, ali je predlog novele primeren za nadaljnjo obravnavo, odločal v ponedeljek.

63. izredna seja Državnega zbora, 1. del
63. izredna seja Državnega zbora, 2. del