Nad kakovostjo kurilnih naprav naj bi bedela tržna inšpekcija. Foto: BoBo
Nad kakovostjo kurilnih naprav naj bi bedela tržna inšpekcija. Foto: BoBo

Na Zbornici komunalnega gospodarstva Slovenije opozarjajo, da je po ukinitvi koncesijskega sistema v letu 2017 dimnikarska dejavnost pred izumrtjem. Po prepustitvi dimnikarskih storitev trgu in njegovim zakonitostim je delež nepregledanih kurilnih naprav v zadnjih letih poskočil s 15 na več kot 60 odstotkov, opozarja direktor zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc. "Dimnikarske storitve so se začele izvajati prosto na trgu, zato je danes delež nepregledanih kurilnih naprav zelo velik. Ali so ustrezne ali ne, kakšni so izpusti, kaj se v njih kuri, ali so požarno varne, varne z vidika ogljikovega monoksida?"

Poleg tega profesionalnih dimnikarjev skoraj ni več. "Nekdo ima lahko frizerski salon in je zraven še dimnikar ali popravlja motorne žage in kolesa ter je zraven še dimnikar in dela toliko, kolikor potrebuje," doda Zupanc.

Hkrati je povprečna starost dimnikarjev že skoraj 54 let. "To pomeni, da ta dejavnost izumira, in ko bo enkrat izumrla, bo zelo težko vzpostaviti nazaj celotno dejavnost." Po drugi strani tudi ni ustreznega nadzora države.

Po besedah Zupanca se pristojno ministrstvo omenjene problematike zaveda, a sprememb na zakonodajnem področju ni. Vnovična uvedba koncesij pa po njegovem mnenju ni mogoča. "Nimamo ustreznih dimnikarjev, ker jih je veliko zapustilo dejavnost, in tudi ne verjamem, da bi bila politika pripravljena priznati, da je storila napako, kar pomeni, da je treba nadgraditi obstoječi sistem." Tudi tako, da se najmanjša enota za dimnikarsko družbo opredeli na vsaj dve osebi.