V Črešnjevcih sta dva izmed 17 prašičev kazala klinične znake prašičje kuge. Foto: EPA
V Črešnjevcih sta dva izmed 17 prašičev kazala klinične znake prašičje kuge. Foto: EPA
Prašičja kuga
Klasična prašičja kuga se na Hrvaškem še vedno širi. Foto: RTV SLO
Prašičje kuge ni v Sloveniji

Na veterinarski upravi so ob tem opozorili, da nevarnost okužbe prašičev v Sloveniji ni minila, saj se klasična prašičja kuga na Hrvaškem še vedno širi. Pozvali so k nadaljnjemu spoštovanju preventivnih ukrepov.

Stalni odbor Evropske komisije za prehrambeno verigo in zdravje živali je v četrtek na prošnjo Slovenije izglasoval odločbo, na podlagi katere bo omogočen premik živali iz območji, na katerih veljajo ukrepi zaradi pojava klasične prašičje kuge na Hrvaškem.

Za preiskavo so se na veterinarski upravi odločili, ko so v četrtek na državnem središču za nadzor bolezni dobili sporočilo, da je veterinar veterinarske ambulante Ljutomer postavil sum na klasično prašičjo kugo na kmetiji v Črešnjevcih v občini Gornja Radgona. Na kmetiji gojijo 17 prašičev, izmed katerih sta dva kazala znake klasične prašičje kuge.

Bolezen ljudem ni nevarna
Klasična prašičja kuga ni nevarna za zdravje ljudi, se pa zelo hitro širi in povzroča veliko gospodarsko škodo (usmrtitev živali, prepoved prometa, trgovanja in izvoza s prašiči ter z njihovimi izdelki). Bolezen se širi predvsem s premiki okuženih živali in s premiki kakršnih koli predmetov oziroma opreme z okuženega gospodarstva, s krmljenjem s pomijami (kar je v Sloveniji prepovedano od oktobra 2003) in z nezakonitim vnosom prašičev ter izdelkov iz prašičjega mesa. Bolezen se lahko prenaša tudi z obutvijo ali avtomobilskimi gumami.

Prašičje kuge ni v Sloveniji