Strokovnjaki so na posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju med drugim poudarili, da je cepljenje ena največjih civilizacijskih pridobitev. Foto: BoBo
Strokovnjaki so na posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju med drugim poudarili, da je cepljenje ena največjih civilizacijskih pridobitev. Foto: BoBo

Minister za zdravje Janez Poklukar, na pobudo katerega je predsednik republike organiziral današnje srečanje strokovnjakov, je poudaril, da je cepiva trenutno v Sloveniji dovolj, zato bodo v naslednjih dneh spremenili taktiko cepljenja in bodo v cepilnih centrih cepili vse, brez naročanja. Pri tem pa je treba ljudi spodbuditi oz. nagovoriti, da se bodo dejansko cepili, cilj je 80-odstotna precepljenost med starejšimi in vsaj 60-odstotna pri splošni populaciji.

Kot je opozorila infektologinja in vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu Mateja Logar, je 60-odstotna precepljenost prebivalstva nizka arbitrarna meja, da se virus manj širi v družbi. Vsak dodaten odstotek precepljenosti pa bo po njenem mnenju odslej težje doseči.

Kot je dodal vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu Roman Jerala, ki je tudi sam razvijal cepivo proti covidu-19, bi se morali bolj zavedati, kakšen privilegij imamo s tem, da imamo na razpolago dovolj cepiv – večina človeštva namreč tega nima. Ob tem je opozoril, da bo 50- do 60-odstotna precepljenost prebivalstva dovolj, da se obvladuje epidemija poleti, medtem ko bi jeseni za to potrebovali višji delež.

V Mariboru po novem dva dneva cepljenja za nenaročene, v Ljubljani možnost izbire termina

Beović in Jerala: Komunikacijska kampanja premalo intenzivna

Tako Jerala kot infektologinja, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović, sta ocenila, da je komunikacijska kampanja v podporo cepljenju premalo intenzivna. Jerala je predlagal, da bi imeli ambasadorje cepljenja in da bi se bilo treba kampanje lotiti profesionalno in najeti komunikacijsko agencijo. Beović pa je opozorila, da pri takem tempu cepljenja lahko avgusta sledi nov epidemični val, če se ne bomo držali ukrepov. Pred tem valom lahko obvaruje res intenzivno cepljenje in dosledno upoštevanje vseh ukrepov.

Bojana Beović je opozorila, da pri takem tempu cepljenja lahko avgusta sledi nov epidemični val, če se ne bomo držali ukrepov. Foto: BoBo
Bojana Beović je opozorila, da pri takem tempu cepljenja lahko avgusta sledi nov epidemični val, če se ne bomo držali ukrepov. Foto: BoBo

Ihan: Starejše od 50 let bi bilo treba precepiti vsaj v 90 odstotkih, potreben je osebni pristop do teh ljudi

Tudi direktor mariborskega zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Jernej Završnik meni, da zdravstveni delavci sami ne bodo mogli dvigniti precepljenosti na želeno raven, po njegovem mnenju so ključni mediji, ki jih je pozval, naj pomagajo pri ozaveščanju prebivalstva. Po mnenju imunologa Alojza Ihana bi bilo treba starejše od 50 let precepiti vsaj v 90 odstotkih. Prepričan je, da jim bo to uspelo le z osebnim pristopom do teh ljudi. Tako predlaga pristop, kot velja denimo pri državnih presejalnih programih, ko ciljne skupine na dom prejemajo pošto in pozive k udeležbi.

"Morajo se zavedati, da so tisti, ki bodo odločali o svojem zdravju, svojih družin. Od te skupine prebivalstva je odvisno, ali bomo jeseni mirni ali pa se bodo epidemični valovi ponavljali," je dejal. Predsednik komisije za medicinsko etiko Božidar Voljč pa je predlagal, da je treba cepljenje proti covidu-19 prikazati kot skupen uspeh in da je cepljenje uspeh družbe, ne samo vlade in politike.

Ob tem je opozoril, da so tudi v zdravniških vrstah posamezniki, ki nasprotujejo cepljenju. Po Voljčevem mnenju ti naredijo največjo škodo cepljenju. A je ob tem opozoril, da proti cepljenju nastopajo tisti zdravniki, ki prestopijo meje svoje stroke in javno nasprotujejo strokovnim razlagam.

Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo pa je dejal, da razume tiste, ki so skeptiki do cepljenja, ker se bojijo novih tehnologij, ki so jih uporabili pri ustvarjanju mRNK in vektorskih cepiv. Dobra novica pa je, da prihajajo klasična cepiva, tako da se bodo lahko cepili vsi, ki so imeli doslej tovrstne pomisleke, je poudaril.

"Etika in solidarnost malo primeta, ljudje se cepijo zaradi osebne koristi, da bodo lahko šli na morje"

Več udeležencev posveta je predlagalo, da je treba v javnosti opozoriti na solidarnostni vidik cepljenja, saj posameznik s cepljenjem zaščiti sebe, ob tem pa poskrbi, da okužbe ne prenese na svojce. "Ko se cepiš, zavaruješ sebe, hkrati pa daš prispevek k padcu epidemije. Upadanje epidemije je tako tvoj oseben uspeh," je dodal Voljč.

Po mnenju vodje cepilnega centra v Ljubljani Simone Repar Bornšek žal "etika in solidarnost malo primeta", pač pa se večinoma ljudje odločajo za cepljenje zaradi osebne koristi, da bodo lahko šli na morje. Upanje pa vidi v tem, da tisti, ki kolebajo, ali se cepiti ali ne, informacije večinoma iščejo pri strokovnjakih.

Tudi infektologinja Mojca Matičič, ki vodi covidni klicni center, meni, da so "še daleč od etičnih načel za cepljenje". Po njenem mnenju je sicer mnogim mar, ali se cepiti ali ne, potrebujejo pa predvsem več informacij in umirjen pogovor. Direktor NIJZ-ja Milan Krek pa je posvaril, da je lahko razmišljanje mladih, češ da so mladi in fit, zelo varljivo, saj hudo zbolevajo tudi mladi in zdravi posamezniki. "Vsak mora vedeti, da s tem, ko se ne cepi, tvega. Tvega obolenje, ki se lahko konča tudi s smrtjo," je opozoril. Pahor se je vsem sodelujočim zahvalil za njihov prispevek k reševanju epidemije in poudaril: "Cepljenje ni problem, je rešitev. Cepimo se za svoje zdravje in vseh nas. Vse do konca nas mora prevevati zmagovalna miselnost."

Koalicija za cepljenje skušala razbliniti pomisleke
Dolgoročnejše posledice covida tudi pri otrocih