Anja Bah Žibert je na odboru v imenu SDS-a, ki je predlagatelj ustanovitve nacionalne garde, pojasnila, da bi po predlogu strokovnega sveta SDS-a, ki je pripravil predlog, garda nadomestila tri zdajšnje rezervne obrambne sile. V gardo, ki bi delovala znotraj Slovenske vojske, bi se vključevali prostovoljci, stari med 18 in 35 let. Sestavljalo bi jo okoli 25.000 prostovoljnih pogodbenih pripadnikov in pripadnic, razporejenih v pokrajinske enote. Gardo bi za potrebe varnostnih razmer lahko vpoklicala vlada, ob naravnih in drugih nesrečah pa ministrstvo za obrambo.

Predlog je tako v politiki kot v stroki naletel na mešane odzive, obrambna ministrica Andreja Katič je izpostavila, da je predlog preveč podoben konceptu prostovoljne pogodbene rezerve, ki že obstaja. Na seji pa je dodala še pomisleke o kadrovski in finančni izvedljivosti takšnega predloga.

Predsednika republike in vrhovnega poveljnika obrambnih sil Boruta Pahorja, ki meni podobno kot Katičeva, na seji sicer ni bilo, je pa njegovo stališče predstavil njegov svetovalec za obrambne zadeve Uroš Krek. Kot je pojasnil, tudi predsednik vidi potrebo po posodobitvi obrambnega sistema, a zaradi omejenih finančnih sredstev in ob tem, da Slovenska vojska že ima pogodbeno rezervo, ne vidi možnosti za ustanovitev nacionalne garde.

Za notranjo varnost skrbi policija, ne vojska
Na nekatere pomanjkljivosti je opozorila tudi stroka, čeprav so se strinjali, da je pobuda uporabna. Kot je pojasnila Maja Garb s katedre za obramboslovje fakultete za družbene vede, predlog opozarja na težave v obrambnem sistemu in na to, da Slovenija potrebuje širši nabor sil, a hkrati opozarja, da predlog predvideva, da bi se vojska uporabljala v nalogah za zagotavljanje notranje varnosti, kar pa je naloga policije.

Na podhranjenost obrambnega sistema sta opozorila tudi brigadir Marjan Grabnar iz Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki je dodal, da so tudi v zvezi opozarjali, da sredstev za obrambni sistem ne bo mogoče v nedogled zmanjševati, in brigadir Tone Krkovič, ki predlog razume kot obliko projekta, podobnega manevrski strukturi narodne zaščite iz leta 1990.

Predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs je izrazil zadovoljstvo, da je bil predlog v strokovnih krogih prepoznan kot dobronameren.

Predstavniki predlagateljev iz vrst SDS-a so v razpravi predlog zagovarjali tudi v kontekstu varnostnih izzivov, ki jih prinaša prebežniška kriza.

Han: Dokument je pomanjkljiv; Tonin: Preveč pozornosti se posveča imenu
A jim preostalih razpravljavcev ni uspelo prepričati, poslanka SMC-ja Irena Dekleva je predlog, ki je po njenem mnenju namenjen zgolj promociji SDS-a, ocenila za pavšalen. Franc Jurša iz DeSUS-a sicer dokumenta ni podprl, a je priznal, da možnost za razpravo vseeno je. Predlog so zavrnili tudi v ZL-ju in SD-ju. Vodja poslanske skupine ZL-ja Luka Mesec je zavrnitev pojasnil z besedami, da je predlog nepotreben, neizvedljiv in nevaren. Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD-ja, pa je dodal, da je dokument pomanjkljiv in nedomišljen, "zmrazilo" pa ga je že ob samem imenu "nacionalna garda".

Vodja poslanke skupine NSi-ja Matej Tonin je opozoril, da se preveč pozornosti posveča imenu, premalo pa sredstvom, namenjenim obrambnemu resorju. Po njegovem mnenju Slovenija gotovo potrebuje neko obliko strateške rezerve.

Predlagatelji iz vrst SDS-a so odboru sicer ponudili tudi sklep, s katerim bi ministrstvu predlagali, naj predlog analizira in do 1. junija odbor obvesti o ugotovitvah. Vendar je večina v odboru predloge sklepov zavrnila.