Policisti zahtevajo predvsem takojšnjo realizacijo dogovora o izvedbi strokovne in neodvisne analize zahtevnosti delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb, ureditev vprašanja glede bruto bruto izplačila, vzpostavitev kariernega sistema v policiji in sprejetje sistemskih ukrepov za izboljšanje položaja policistov. Foto: BoBo
Policisti zahtevajo predvsem takojšnjo realizacijo dogovora o izvedbi strokovne in neodvisne analize zahtevnosti delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb, ureditev vprašanja glede bruto bruto izplačila, vzpostavitev kariernega sistema v policiji in sprejetje sistemskih ukrepov za izboljšanje položaja policistov. Foto: BoBo

Opozorilno stavko je usmerjal Sindikat policistov Slovenije (SPS), eden izmed dveh policijskih sindikatov, ki zastopa predvsem policiste na terenu. Ta trdi, da vlada ne spoštuje stavkovnega sporazuma, ki ga je decembra 2018 podpisala s policisti. Sindikat je na vlado naslovil štiri zahteve, med drugim sprejetje ukrepov za izboljšanje razmer v policiji, ki je kadrovsko podhranjena.

Med neizpolnjenimi vladnimi zavezami je Kristjan Mlekuš navedel upoštevanje strokovne analize glede delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb, odprto je vprašanje povečanega obsega dela in karierni sistem,
Med neizpolnjenimi vladnimi zavezami je Kristjan Mlekuš navedel upoštevanje strokovne analize glede delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb, odprto je vprašanje povečanega obsega dela in karierni sistem, "kot ena ključnih in temeljnih vladnih zavez".Foto: BoBo

Kot je za Radio Slovenija poročal Matija Mastnak, so policisti med stavko, ki je potekala med 8. in 12. uro, svojo prisotnost okrepili pred šolami, domovi za starejše, na kritičnih cestnih odsekih, na mejnih prehodih Obrežje in Gruškovje pa so temeljiteje pregledovali tovorna in osebna vozila. Izvajali so vse naloge, ki so jih dolžni v času stavke, a kaznovanje državljanov ni bilo njihovo glavno sporočilo, temveč so želeli predvsem nuditi pomoč in ljudem dati občutek varnosti.

"Gre tudi za opozorilo naslednji vladi, kakršna koli pač že bo, da se bo morala s temi težavami spoprijeti takoj, ko nastopi funkcijo," je za Radio Slovenija povedal predsednik SPS-ja Kristjan Mlekuš, ki je dejal, da bo ob takem kadrovskem trendu v prihodnjih letih prišlo do kadrovskega kolapsa policije, kar se bo odražalo pri zagotavljanju varnosti državljanov.

SPS od vlade zahteva, da policistom prizna dolg, ki nastaja zaradi po njihovem mnenju prenizkega izplačila dodatka za varovanje schengenske meje, vzpostavi karierni sistem ter jih kadrovsko okrepi. Primerjalne analize, ki bi ovrednotila delovna mesta za različne uniformirane poklice, kot so vojaki, gasilci, pazniki, policisti, še vedno ni. "To je strateški dokument države, ki bi policista spet postavil tja, kjer mu je mesto," je povedal predsednik SPS-ja.

Drugi sindikat stavke ni podprl

V drugem policijskem sindikatu, Policijskem sindikatu Slovenije, se s stavko niso strinjali, saj menijo, da so stavkovne zahteve iz sporazuma z vlado trenutno "v reševanju in ustrezno pravno zavarovane". Stavka je bila po njihovem mnenju zato v tem trenutku nesmiselna, ob tem pa opozarjajo tudi, da vlada po padcu nima več pooblastil za sklepanje novih, zavezujočih dogovorov.

Na ministrstvu za notranje zadeve ob tem pravijo, da je večina stavkovnih zahtev iz sporazuma realiziranih, o nekaterih pa še tečejo pogajanja. Ob napovedi stavke, 21. januarja, so tudi zatrdili, da bodo nove zahteve sindikata preučili in izvedli aktivnosti, ki jih vladi nalaga zakon o stavki. V SPS-ju so navedbe ministrstva o tem, da je večina stavkovnih zahtev realiziranih, zanikali, ravnanje Policijskega sindikata Slovenije pa Mlekuš ni želel komentirati.

SPS sicer za zdaj ne namerava nadaljevati stavkovnih dejavnosti in bo počakal na sestavo nove vlade. Po pogajanjih s to bodo tudi ocenili, ali so stavkovne dejavnosti ali njihovo stopnjevanje še potrebni.

Policisti so opozorilno stavkali
Štiriurna policijska stavka
Kako stavko policistov občutijo državljani?