Generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar opozarja, da povprečnina že zdaj ne pokriva v celoti zakonsko določenih nalog občin. Foto: MMC RTV SLO
Generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar opozarja, da povprečnina že zdaj ne pokriva v celoti zakonsko določenih nalog občin. Foto: MMC RTV SLO
Ivan Žagar iz občine Slovenska Bistrica meni, da če se ne zagotavljajo niti zakonske obveze v celoti, ne moremo več govoriti o lokalni samoupravi, temveč o podhranjeni veji državne uprave. Foto: BoBo
Vlada bi občinam vzela skoraj 100 milijonov

Vlada med varčevalnimi ukrepi poleg znižanja povprečnine predlaga tudi ukinitev državnega sofinanciranja občinskih investicij. Tako kot za enostransko znižanje povprečnine bodo v Skupnosti občin Slovenije (SOS) zahtevali ustavno presojo tudi v primeru ukinitve dvoodstotnega sofinanciranja občinskih investicij.

Zakon o financiranju občin namreč vladi nalaga usklajevanje povprečnine glede na rast stroškov. Tako bi morala biti povprečnina že v osnovi višja, kot je, pojasnjuje predsednik SOS-a in murskosoboški župan Aleksander Jevšek.

Zakonodaja pa prav tako zavezuje vlado, da sodeluje v investicijah, je še dejal. Ob tem se Jevšek sprašuje, kako bodo občine, v katerih bo tudi v prihodnje potekal pretežen del investicij v državi, črpale evropska sredstva, če jim država pri tem ne bo pomagala.

Jevšek: Vlada bo dobila sredstva, a izgubila kredibilnost
Če bo vlada vseeno izvedla predlagane ukrepe, bo po Jevškovih besedah morda dobila 50 milijonov evrov sredstev, a bo tako še več izgubila, saj bo izgubila kredibilnost.

Vlada predlaga 494 evrov
Generalna sekretarka SOS-a Jasmina Vidmar je o poteku pogajanj z vlado, ki tečejo v teh dneh, dejala, da je bilo na srečanjih nakazano, da bi bila lahko povprečnina občinam za letos 525 evrov, izkazalo pa se je, da vladni predlog ostaja 494 evrov. Opozarja tudi, da povprečnina, ki bi morala pokriti zakonsko določene naloge občin, teh že zdaj ne pokriva v celoti, temveč le v 84 odstotkih.

Če bi želeli pokriti vse zakonske obveznosti, bi morala biti povprečnina po njenih besedah 646 evrov. Člani predsedstva SOS-a so sicer poudarili, da vztrajajo pri višini povprečnine 536 evrov, ta bi se sicer lahko znižala za toliko, za kolikor se znižajo stroški nalog občin.

Darko Fras iz občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah poudarja, da višina povprečnine ne bi smela biti predmet barantanja, v kar jih vlada sili zdaj, ampak predmet izračuna po vladni uredbi o metodologiji za izračun povprečnine. Varčevanje bo po njegovih besedah šlo izključno na račun razvoja in investicij.

"Gre za vprašanje obstoja lokalne samouprave"
Ivan Žagar iz občine Slovenska Bistrica predlagane ukrepe vidi kot "drastičen poseg v avtonomijo lokalne samouprave", pri katerem gre za vprašanje obstoja lokalne samouprave. Če se namreč ne zagotavljajo niti zakonske obveze v celoti, ne moremo več govoriti o lokalni samoupravi, temveč o podhranjeni veji državne uprave, je dejal.

Fištravec: Povprečnina se mora povečati
Mariborski župan Andrej Fištravec meni, da se mora povprečnina občinam povečati, saj bodo edino tako lahko vzpostavili pravno državo. Država ne more biti vir nezakonitosti, je poudaril. "Če bo sprejeta povprečnina 494 evrov, lahko v Mariboru zapremo 'štacuno', ker ni možnosti, da bi sestavili proračun, ne da bi na ulici izbruhnila revolucija," je dejal.

Predstavniki občin sicer zatrjujejo, da so pripravljeni varčevati. To bi mogoče na različnih področjih, med drugim z nižanjem standardov in krajšanjem administrativnih postopkov, še menijo predstavniki občin.

Vlada bi občinam vzela skoraj 100 milijonov