Predsednik komisije Marko Pogačnik je izrazil zadovoljstvo s tem, da je komisija do zdaj delovala soglasno in da sledi skupnemu cilju, ki je dokopati se do konkretnih zaključkov. Pri vsebini pa je izpostavil predvsem pričanja nekdanjih vodilnih predstavnikov NLB-ja, Marka Simonetija, Draška Veselinoviča in Marka Jazbeca, ki so potrdili zunanje pritiske na uprave in nadzornike. Foto: BoBo
Predsednik komisije Marko Pogačnik je izrazil zadovoljstvo s tem, da je komisija do zdaj delovala soglasno in da sledi skupnemu cilju, ki je dokopati se do konkretnih zaključkov. Pri vsebini pa je izpostavil predvsem pričanja nekdanjih vodilnih predstavnikov NLB-ja, Marka Simonetija, Draška Veselinoviča in Marka Jazbeca, ki so potrdili zunanje pritiske na uprave in nadzornike. Foto: BoBo

Predsednik preiskovalne komisije Marko Pogačnik (SDS) je med novimi pričami navedel še ministra za kmetijstvo Dejana Židana, nekdanja finančna ministra Antona Ropa in Franca Križaniča, nekdanjega predsednika uprave banke LHB Frankfurt Borisa Zakrajška, nekdanjega prvega moža Merkurja Bineta Kordeža, ki trenutno sicer prestaja zaporno kazen, in nekdanje vodstvo AUKN-ja.

V upravi nekdanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) so bili sprva predsednica Dagmar Komar in člana Marko Golob ter Danilo Grašič. Pozneje sta AUKN vodila Janez Benčina in Igo Gruden, člana uprave pa sta bila Janja Holcman Babič in Peter Ješovnik.

Komisija bo sicer zasliševanja nadaljevala 20. in 21. marca, ko naj bi pred njo na vprašanja odgovarjali nekdanja predsednika uprave NKBM-ja Matjaž Kovačič in Andrej Plos, nekdanji član uprave druge največje slovenske banke Tadej Vidic in nekdanji prvi nadzornik banke Danilo Toplek.

Nova zahteva za dokumentacijo
Preiskovalna komisija je potrdila še nekatere sklepe s prejšnje seje in bo tako na ljubljansko okrajno sodišče vložila novo zahtevo za odreditev dokumentacije NLB-ja, NKBM-ja, Abanke, Banke Slovenije in protikorupcijske komisije (KPK).

Na specializirano državno tožilstvo pa bodo poslali dopis s prošnjo, da jim predložijo dokumente, ki se navezujejo na nepravilnosti in sume kaznivih dejanj v trojici največjih slovenskih bank.

Prav tako bodo nemško centralno banko Bundesbank, hrvaškega regulatorja finančnega trga Hanfa in Narodno banko Srbije pozvali, naj komisijo obvestijo o ukrepih in opozorilih, ki so se nanašali na slovenske finančne ustanove, ki poslujejo ali so poslovale v teh državah, ter o obvestilih, s katerimi so seznanjali Banko Slovenije.

Zaslišanja tudi na sodišču
Pri pričah, ki niso ali ne bodo odgovarjale na določena vprašanja, pa bodo zaprosili ljubljansko okrajno sodišče, naj jih zasliši o teh vprašanjih. Na seznamu teh prič so viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo, predsednik KPK-ja v odstopu Goran Klemenčič in nekdanji prvi mož NLB-ja Marjan Kramar.

Poleg tega bo komisija na Urad RS za preprečevanje pranja denarja poslala prošnjo, naj komisijo obvesti o ugotovitvah glede treh največjih bank v državi.