V komisiji sodelujejo le tri opozicijske stranke, saj v koaliciji in Levici svojih članov vanjo niso predlagali. Foto: DZ/Matija Sušnik

Kot je pojasnil predsednik parlamentarne preiskovalne komisije Žan Mahnič, bodo prvo zaslišanje opravili že v ponedeljek, zaslišali bodo Kanglerja. Na podlagi pričanja bo komisija načrtovala prihodnje delo, je dejal Mahnič.

Preiskovalno komisijo, ki bi ugotavljala politično odgovornost vpletenih v kazenski pregon nekdanjega mariborskega župana, zdaj državnega svetnika Franca Kanglerja, in domnevne zlorabe pri njegovem pregonu, je zahteval državni svet na podlagi več kot 20 kazenskih postopkov zoper Kanglerja, ki so se vsi končali v njegovo korist.

Kot je pojasnil Mahnič, bo komisija dokumentacijo, ki se nanaša na Kanglerja, zahtevala od okrožnega in okrajnega sodišča v Mariboru, mariborskega tožilstva, vrhovnega tožilstva, vrhovnega sodišča in Policijske uprave Maribor. Od Arhiva RS pa zahtevajo dokumentacijo, v kateri se omenja Janeza Žirovnika.

Komisija bo pohitela z zaslišanji

Na seji so se člani preiskovalne komisije med drugim seznanili z deli magnetogramov s sej komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb ter komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti ter gradivom, ki ga hrani DZ. Na podlagi Kanglerjevega pričanja pa bo komisija načrtovala prihodnje delo oz. oblikovala seznam prič. "Verjetno se zdi malo nenavadno, da je komisija že po 14 dnevih začela zaslišanja. To je pač način mojega dela," je povedal Mahnič.

Zahtevo državnega sveta po sklicu preiskovalne komisije so sicer pospremile kritike, da bi DZ s takšno preiskavo kršil ustavno načelo delitve oblasti. Na vprašanje, ali tako hiti z zaslišanjem Kanglerja tudi zato, ker bi se lahko zgodilo, da bi ustavno sodišče vsaj začasno oz. z začasno odredbo ustavilo delo komisije, pa je odgovoril, da ustavno sodišče lahko zadrži zakon o parlamentarni preiskavi. To bi po njegovem mnenju pomenilo, da bi bilo konec dela te preiskovalne komisije in tudi vseh drugih, ki potekajo v DZ-ju, tudi preiskovalne komisije glede DUTB-ja in otroške srčne kirurgije.

"Računam, da sodstvo premore toliko modrosti, da ve, da ne more ustavljati preiskovalne komisije samo zato, ker njim to ne ustreza," je dodal Mahnič. Na vprašanje, kako bodo ugotavljali politično odgovornost pri policistih, tožilcih in sodnikih, pa je odgovoril, da je to le ena od 16 točk. Dodal je, da je "šlo za politične pritiske nad delom policije, tožilstva in sodstva". Po njegovih navedbah se išče politična odgovornost pri tistih, pri katerih je to mogoče.

Kot je še povedal Mahnič, ima pogosto občutek, da so preiskovalne komisije namenjene same sebi, saj pri organih pregona ne pride do epiloga. "Če bo ta komisija ugotovila nepravilnosti, pa jaz resnih upanj, da bi bil kakor koli kdor koli sankcioniran, tudi če mu je dokazano, žal nimam. To pa ne pomeni, da nimamo namena opraviti svojega dela," je dodal.