Predsednik vlade je odgovarjal na štiri poslanska vprašanja, o njegovih odgovorih bodo poslanci še razpravljali. Foto: DZ/Borut Peršolja
Predsednik vlade je odgovarjal na štiri poslanska vprašanja, o njegovih odgovorih bodo poslanci še razpravljali. Foto: DZ/Borut Peršolja
Redno januarsko sejo vlade bo v sredo prekinila stavka dela javnega sektorja. Foto: DZ/Borut Peršolja

Stavka zaposlenih v DZ je bila za sredo napovedana, zato bodo lahko prilagodili delo in tudi prekinili sejo DZ-ja, je povedal predsednik DZ-ja Milan Brglez. Po njegovih besedah je treba spoštovati pravico do stavke, ki je legitimno sredstvo, a se dogovore sklepa v pogajanjih. Za pogajanja o plačah pa je odgovorna vlada, je dodal. "Tudi če bi želel kar koli narediti za ljudi, ki delajo v DZ, neposredno ne morem naredi praktično ničesar," je izjavil novinarjem. Pri stavki zaposlenih sicer ne bodo ugotavljali, kdo je član sindikata in kdo ne. V sredo bo predsednik v DZ-ju in ima tudi nekatere dejavnosti, a bo računal na to, da s svojim delovanjem ne sme obremenjevati drugih služb, je pojasnil.

Kdo bo prevzel odgovornost za stavko

"Državo vam je uspelo pripeljati do največje stavke javnega sektorja v zgodovini države," je Cerarju pred stavko sindikatov javnega sektorja očitala Alenka Bratušek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev. Zanima jo, kako bo "preprečil kaos v državi, ki se pričakuje", ter kdo bi po njegovem mnenju moral prevzeti odgovornost za to, da je v Sloveniji napovedana največja stavka javnega sektorja. "Če je denar za direktorje, za ravnatelje in zdravnike, mora biti tudi za druge," je prepričana Bratuškova.

"Kaosa ne bo. Od začetka dela vlade vodimo intenziven dialog s sindikati in drugimi socialnimi partnerji. Dogovori se nanašajo na postopno sproščanje varčevalnih ukrepov, saj je naša vlada dobila vse zahteve, ki se kopičijo že leta in leta. Gospodarska rast nam omogoča, da postopno dvigujemo stroške v javnem sektorju. Trudimo se čim bolj pravično in učinkovito deliti sadove gospodarske rasti tudi na javni sektor. Ker so bili leta in leta prikrajšani, so tudi zahteve večje," odgovarja premier.

Po njegovih besedah so omogočili nove zaposlitve na področju šolstva, zdravstva in socialnega varstva. Število zaposlenih v ožji državni upravi pa zmanjšujejo. "Vlada torej spoštuje zaveze, prenehali so veljati skoraj vsi varčevalni ukrepi. Zato je težko razumeti silne pritiske sindikatov z velikanskimi zahtevki." Vseeno se bodo z njimi pogovarjali, obljublja Cerar. V posebna pogajanja je vlado prisilila stavka zdravnikov. "Nikoli nismo šli v soloakcije, ampak smo vedno iskali soglasja drugih sindikatov. Nadaljevali bomo pogajanji o stavkovnih zahtevah in iskali pravičen in javnofinančno vzdržen kompromis."

Vodjo poslanske skupine SD Matjaža Hana je zanimalo, kaj namerava vlada do konca mandata narediti za izboljšanje neto plač vseh zaposlenih, tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Cerar je odgovoril, da so neto plače v času njegove vlade že zvišale s spremembami na dohodninskem področju. "Dolgoročno rast plač bomo še naprej omogočali tudi z naložbami." Glede višine letošnje uskladitve minimalne plače meni, da je naše gospodarstvo v dobri kondiciji in bi "lahko zmoglo več kot zakonsko uskladitev z rastjo inflacije". Dodal pa je, da z dvigom minimalne plače ne smemo ogroziti delovnih mest in porušiti plačnih razmerij.

O skrajševanju čakalnih vrst in korupciji v zdravstvu
Poslanka SDS-a Jelka Godec je od predsednika vlade pričakovala odgovor, kateri so konkretni ukrepi vlade, ki so vplivali na skrajševanje čakalnih dob in na kakovost zdravstvene oskrbe v Sloveniji.

Cerar je naštel, da ministrstvo za zdravje skupaj z ministrstvom za javno upravo izvaja skupna javna naročila za zdravila in medicinske pripomočke z oblikovanimi tehničnimi opisi in specifikacijami, ki "niso več pisano na kožo določenemu ponudniku", vzpostavljena je bila evidenca drage medicinske opreme in iz teh podatkov je mogoče primerjati cene zdravstvenih materialov, vzpostavljena je bila aplikacija 'Intravizor', ki omogoča vpogled v cene materialov.

"Z Madžari se odpira širša zgodba"
Poslanec Levice Matej T. Vatovec je želel odgovore o zahtevah Madžarske v zameno za kapitalsko udeležbo pri projektu za drugi tir. "Pogajanja z Madžarsko tečejo že eno leto, pa o njih nimamo nobenih informacij." Zanimalo ga je, kako bo vlada izvedla projekt, če bodo zahteve Madžarske nesprejemljive. "Če načrta B ni, boste popustili pod vsakršnim pritiskom zahtev Viktorja Orbana, ker vedo, da nimate alternative," je poudaril. Vatovec je prepričan, da je Slovenija ta projekt sposobna graditi sama, s čimer bi v svoji lasti ohranila infrastrukturo in dobičke, ki iz nje izhajajo.

Načrt gradnje 2. tira brez finančnega sodelovanja Madžarske bi pomenil znatno breme za proračun Slovenije, odgovarja Cerar. "Šli smo v takšno konstrukcijo, ker je to najmanj obremenjujoče za slovenske davkoplačevalce." Projekt je po njegovih besedah ravno zaradi pripravljenosti petih zalednih držav na sodelovanje dosegel boljše ocene pri izbiranju sofinanciranja iz Evropske unije. Meni, da se za Slovenijo odpira širša zgodba, če lahko v koridor čez slovensko ozemlje vpelje tudi Madžarsko.

"Pri sodelovanju z Madžarsko ves čas pazimo, da Luke Koper ne bi privatizirali. Kar je slovenskega, moramo ohraniti v naši lasti," je zagotovil Cerar. Vlada bo osnutek sporazuma predložila v državni zbor in takrat bo to "javno in transparentno," je dodal.
Na vprašanja poslancev so odgovarjali tudi ministri, beseda pa je med drugim tekla o arbitraži, ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ograji na meji s Hrvaško in poplačilu odškodnin iz naslova denacionalizacije.

Sicer pa bodo tudi v državnem zboru občutili stavko javnega sektorja, saj zaradi stavke zaposlenih v DZ-ju ne bodo mogli nadaljevati redne seje v sredo.

Stavka zaposlenih v DZ je bila za sredo napovedana, zato bodo lahko prilagodili delo in tudi prekinili sejo DZ-ja, je povedal predsednik DZ-ja Milan Brglez. Po njegovih besedah je treba spoštovati pravico do stavke, ki je legitimno sredstvo, a se dogovore sklepa v pogajanjih. Za pogajanja o plačah pa je odgovorna vlada, je dodal. "Tudi če bi želel kar koli narediti za ljudi, ki delajo v DZ, neposredno ne morem naredi praktično ničesar," je izjavil novinarjem. Pri stavki zaposlenih sicer ne bodo ugotavljali, kdo je član sindikata in kdo ne. V sredo bo predsednik v DZ-ju in ima tudi nekatere dejavnosti, a bo računal na to, da s svojim delovanjem ne sme obremenjevati drugih služb, je pojasnil.

Kdo bo prevzel odgovornost za stavko