Vodja energetske prenove stavb na ministrstvu za infrastrukturo Tilen Smolnikar pojasnjuje, da za obnovo stavb javnega sektorja potrebujejo 415 milijonov evrov, od tega bo 146 milijonov nepovratnih sredstev iz kohezijske politike in 25 milijonov povratnih sredstev, preostalo bodo lastna sredstva in sredstva podjetij - partnerjev v energetskem pogodbeništvu. "Če pogledamo neto tlorisno površino stavb, imamo ta trenutek ok. 420.000 kvadratnih metrov v samem izvajanju oziroma so nekateri projekti izvedeni. Če pogledamo kvadraturo, se že zdaj vidi, da se kar 71 odstotkov vseh površin obnavlja po modelu energetskega pogodbeništva," je pojasnil Smolnikar

Kot pravi Rajko Leban z Goriške lokalne energetske agencije, gre za način financiranja, ki že daje rezultate. Za primer navaja občino Novo mesto, kjer so si takole razdelili stroške prenove 24 stavb: "Celotna investicija z DDV-jem je 3,8 milijona evrov, kohezija 993.000 evrov, vložek zasebnika brez DDV-ja 1,6 milijona in vložek občine 553.000 evrov."

A podjetij, ki se pri nas ukvarjajo s tem, je za zdaj malo, iz več razlogov pa ta model tudi ni najbolj primeren za stanovanjske stavbe. Andreja Cirman z Ekonomske fakultete opozarja, da projekt prenove stavb čaka vse več izzivov: "Na eni strani bo manj nepovratnih sredstev, na drugi strani pa, ko izvajamo energetsko prenovo, poberemo tiste najnižje ležeče sadeže. Torej tisto, kar se najbolj izplača, običajno najprej naredimo, kar pomeni, da nam druge, manj donosne stvari, ostajajo." Trajnostna prenova zahteva tudi višje začetne stroške, sredstev pa bo, kot rečeno, najverjetneje manj.