Svojo zgodbo nam je zaupala ženska, ki je pet let prenašala nasilje partnerja. Nato je zbrala pogum in odšla.

"Bilo je zelo naporno. On je alkoholik. Vsak dan je šel ven. Domov je prišel pijan, razgrajal je, mi grozil, metal po sobi, razbil televizijo, sama sem pa bila samo tiho, da ne bo še huje. Na drugi dan se ničesar ni spomnil. Pet let sem prenašala to. Ne vem, zakaj. Vedno mi je obljubljal, da ne bo več, jaz pa sem mu verjela. Nekaj časa je bilo v redu, recimo kakšen mesec, potem pa se je vse ponovilo. Sem ga vmes že zapustila, a sem se zaradi moledovanj in obljub vrnila. Toda bilo je vse huje. Če nisem hotela biti z njim, mi je rekel, da me posili, pa take stvari. Pred dobrim letom sem se dokončno odločila, da grem. Bilo je zelo težko. Ko je uvidel, da me ne bo nazaj, me je poskušal celo povoziti z avtomobilom. Če sva se srečala v mestu, mi je grozil, kričal in razgrajal vpričo drugih ljudi. Prijavila sem ga policiji, nato je dobil prepoved približevanja in od takrat sem imela mir pred njim. Lahko se samo zahvalim policiji in centru za socialno delo. Nisem si mislila, da za nekoga v stiski, kot sem bila jaz, tako poskrbijo. Resnično sem jim hvaležna. Nisem vedela, da tako poskrbijo za žrtve. Vsak dan so prišli pogledat, kako je z mano. Partner ni smel priti niti v bližino bloka. Posledice vsega tega so načele tudi moje zdravje. Obiskujem tudi psihiatra, ker tega ne moreš sam predelati. Če mi ne bi vsi ti pomagali, ne vem, kaj bi bilo. To je zelo težka izkušnja. Vsaki ženski bi svetovala, da če enkrat pride do nasilja, naj čim prej odide. Človek, ki to počne, se ne bo nikoli spremenil, pa lahko obljublja ne vem kaj. Pri meni je trajalo pet let. Samo čim prej stran od take osebe. Sicer se bo zgodilo isto kot meni, da sem ob vsem tem še zbolela. In ko si že v takih letih, da potrebuješ mir, potem ne vem … Samo čim prej stran ... Sama sreča je bila, da sem odšla pred dobrim letom, zdaj v času epidemije bi bilo veliko težje, si sploh ne predstavljam," je sklenila svojo pripoved naša sogovornica. Potem ko že dobro leto živi sama, obžaluje, da tega koraka ni zmogla prej.

V drugem valu epidemije porast nasilja v družini

V Pomurju pa je žalostnih zgodb o nasilju vse več, ugotavljajo na Centru za socialno delo Pomurje in na murskosoboški policijski upravi. "V prvem valu epidemije od marca do maja smo na CSD-ju Pomurje imeli zelo malo prijav nasilja v družini. Očitno se ženske niso odločale poiskati pomoči, pa tudi odsotnost otrok iz vrtcev in šol je tudi bistveno zmanjšala možnost prepoznave stiske otrok in njihove družine. Zdaj od druge razglašene epidemije pa ugotavljamo porast nasilja v družini. Tako smo recimo v mesecu oktobru samo v enem tednu skoraj vsak dan obravnavali primere nasilja v družini, ko je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja. Gre za vse vrste nasilja – psihično, fizično, v zadnjem času pa žal tudi spolno nasilje nad otroki. Če primerjamo podatke s prejšnjim letom, ugotovimo, da smo glede vseh oblik nasilja že presegli število, ki smo ga dosegli lani v celotnem letu. Je pa pred nami mesec december, ko pa že nekaj let ugotavljamo, da je v tem mesecu kar nekaj primerov nasilja v družini," je povedala Sandra Fekonja, direktorica Centra za socialno delo Pomurje.

Sorodna novica Pandemija v senci: tretjina žensk žrtev fizičnega ali spolnega nasilja

Policisti so na območju Pomurja letos izrekli že 42 ukrepov prepovedi približevanja. V enakem obdobju lani 32, je razložil Boris Rakuša s Policijske uprave Murska Sobota. "Če za prvi val epidemije tega ne morem reči, pa za drugi val lahko rečem, da se je število obravnavanih dogodkov nasilja povečalo. Nekaj manj je prekrškov, število kaznivih dejanj pa se je bistveno povečalo. Letos smo obravnavali 84 kaznivih dejanj nasilja v družini, lani v enakem obdobju pa 68. Zavedamo se, da žrtev brez strokovne pomoči, pomoči svojcev, njene socialne mreže sama ni sposobna narediti koraka, da stopi iz kroga nasilja. Zelo malo je namreč žrtev, ki so to storile same." Na območju Pomurja deluje tudi skupina za preprečevanje nasilja v družinah. "Naša prva naloga je, da žrtvi nudimo pomoč pri vseh postopkih. Od postopkov na centru za socialno delo, policijski postaji do postopkov na sodiščih, kjer imajo tudi pravico do spremljevalca in seveda se ji razloži tudi, kakšni bodo postopki," pove sogovornik.

"Žrtvam in drugim svetujem: prijavite nasilje v družini. To je družbeni problem, za katerega je odgovorna država, in žrtvi je treba pomagati. Več je kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, in posredovanja pornografskega gradiva. Ne morem pa reči, da je to zaradi epidemije. Dejstvo je, da so najranljivejši otroci. Ne glejte stran, opozorite na stiske otrok, bodite pozorni na to. Svetujem jim, da v stiski pokličejo Tom telefon, nevladne organizacije ali obiščejo varno točko," je sklenil Boris Rakuša.