Pričakovani vpis v prvi razred je za letos 20.700 učencev, kar je malenkost manj kot lani (20.942). Foto: BoBo
Pričakovani vpis v prvi razred je za letos 20.700 učencev, kar je malenkost manj kot lani (20.942). Foto: BoBo

V 450 osnovnih šol po državi ta mesec starši vpisujejo svoje otroke, ki bodo v letošnjem šolskem letu dopolnili šest let in so torej rojeni leta 2016. Prav tako je vpis obvezen za vse tiste, rojene leta 2015, ki so lani oddali vlogo za odlog šolanja.

Šole so večinoma že razposlale vabila in navodila staršem, ki morajo otroka vpisati v šolo iz okrožja, kjer ima otrok stalni ali začasni naslov. Če si želijo, da bi obiskoval katero drugo šolo, lahko naknadno oddajo prošnjo, a morata s tem soglašati obe šoli. Na želeni mora biti dovolj prostora za dodatnega učenca, na matični pa to ne sme povzročiti zaprtja oddelka.

Kdaj je otrok zrel za vstop v šolo?

Starši se pogosto sprašujejo, ali je njihov malček že pripravljen za vstop v šolo in na nove obveznosti, ki jih ta prinaša. O tem smo se pogovarjali dr. Ljubico Marjanovič Umek, profesorico razvojne psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki pravi, da je pripravljenost otrok za vstop v šolo sicer relativna, vendar izsledki nevroznanosti in razvojne psihologije pravijo, da je to pri približno šestih letih starosti.

"Pomembno je, da ima otrok pred vstopom v šolo razvite drobno gibalne spretnosti in skladnost gibov rok in oči, ki jo pridobiva na primer ob prostem risanju, prerisovanju likov in simbolov na omejeno površino, nizanju biserov oziroma drobnih kroglic na vrvico. Na spoznavnem področju so za vstop v šolo pomembne miselne in govorne zmožnosti. Otrok naj bi bil sposoben razmišljati na predstavni ravni, vendar ob zaznavni opori, na primer povezovati med seboj predmete, ki sodijo skupaj, jih razvrščati po različnih merilih, razumeti pripovedovanje in razlage odraslih oseb in drugih otrok, znal naj bi samostojno povedati krajšo zgodbo, razumel vlogo poslušanja in govorjenja v sporazumevalnem procesu, imel dovolj obsežen in raznolik besednjak, znal posredovati informacije drugim," naniza sogovornica.

Pomemben vidik so tudi razvite socialne spretnosti, ki mu omogočajo samostojno vključevanje v vrstniško skupino, sodelovanje v skupini, sklepanje prijateljstev, razumevanje drugih ljudi, ki imajo lahko o istih stvareh drugačne izkušnje, stališča, mnenje, sposoben naj bi bil tudi empatičnega odzivanja. "Naj posebej poudarim, da se nobena od navedenih sposobnosti, spretnosti otrok ne razvija šele zadnje leto pred vstopom v šolo, temveč v celotnem predšolskem obdobju," izpostavi.

Prav zato je pomembno, da so starši pozorni na morebitne večje razvojne odklone pri otroku že leta pred vstopom v šolo. "Če opazijo, da je pozornost otroka zelo šibka, da ni sposoben vztrajati v igri več kot nekaj minut, da zelo malo govori, da je čustveno zelo občutljiv, da se umika od vrstnikov in nujno potrebuje odraslo osebo za vzpostavljanje socialnih stikov ter da so te drugačnosti zelo velike, če svojega otroka primerja z vrstniki, na primer štiri ali petletniki, se je vsekakor smiselno najprej pogovoriti z vzgojiteljico, ki bo morda predlagala tudi pogovor s svetovalno službo v vrtcu. Če bodo za strokovni pogovor prosili dovolj zgodaj, je verjetno mogoče marsikaj še "popraviti" pred vključitvijo v šolo."

Število otrok, ki gredo v šolo leto pozneje, se je podvojilo

Podatki ministrstva za šolstvo kažejo, da se je v zadnjem desetletju podvojilo število otrok, ki v prvi razred vstopijo leto pozneje. Zakonodaja namreč omogoča, da se šolanje otroka na predlog staršev, zdravstvene službe oziroma na podlagi odločbe o usmeritvi odloži za eno leto. Mnenje o tem poda strokovna komisija, ki jo sestavljajo šolski zdravnik, svetovalni delavec in vzgojitelj. "Postopki odložitve šolanja se vodijo na šoli, kamor je otrok vpisan," še pravijo na ministrstvu.

Šolsko letoVsi prvošolčkiVpisani z odlogom šolanja% otrok z odloženim vpisomVpisani predčasnoOdstotek otrok, ki so v šolo šli predčasno
2011/201218.2109185,1 %430,2 %
2012/201319.1289995,2 %500,3 %
2013/201420.10010605,3 %540,3 %
2014/201521.62511925,5 %650,3 %
2015/201621.57916297,5 %610,3 %
2016/201722.15217788,0 %340,2 %
2017/201821.78119999,2 %270,1 %
2018/201921.751219310,1 %310,1 %
2019/202020.796239311,5 %220,1 %
2020/202121.438266812,4 %170,1 %
2021/202220.942242011,6 %240,1 %

Kdaj je dobro razmisliti o morebitnem odlogu šolanja za eno leto, kot to omogoča zakonodaja? Psihologinja Ljubica Marjanovič Umek meni, da če se z otrokom v celotnem predšolskem obdobju ni dogajalo ničesar posebnega, ni potrebe, da se starši pretirano obremenjujejo s tem, ali je otrok pripravljen ali ne za šolo. "Kaj rado se zgodi, da se tik pred vstopom v šolo starši 'ustrašijo' novih obremenitev, ne le za otroka, temveč tudi zanje, da so preveč strogi v pričakovanjih do otroka, ki bi moral biti v šoli odličen, da jih skrbi, da bo z vstopom v šolo prekinjeno otroštvo. Praviloma so zdravstvene ustanove, komisije za usmerjanje otrok tiste, ki naj bi predlagale odložitev šolanja za konkretnega otroka, saj so ga verjetno že leta prej obravnavale in strokovno vodile. Starši naj se pred morebitnim svojim predlogom za odložitev pogovorijo na primer z vzgojiteljico otroka ali kakšnim drugim strokovnjakom, ki pozna otroka in šolo," priporoča.

Predšolski otroci se razmeroma hitro prilagodijo

Zadnji dve leti je tudi vpis v šolo krojilo obdobje epidemije. Otroci, ki so imeli možnost ostati s starši doma, več tednov zapored niso obiskovali vrtcev. Pri izvedbi vpisa v šolo se morajo prilagoditi tudi šole. V Velenju so se tako odločili, da vpis na daljavo začnejo že na začetku meseca. V Ljubljani so staršem ponudili možnost, da vpis izvedejo skupaj z otrokom na šoli ali na daljavo.

Psihologinja ob tem izpostavlja, da se predšolski otroci razmeroma hitro prilagodijo na drugačnosti in so pripravljeni vzpostavljati socialne stike, se skupaj igrati, pogovarjati tudi v drugačnih pogojih. Zato po njenem mnenju obdobje epidemije ne bi smelo neposredno vplivati na otrokovo socialno nepripravljenost in posledično odložitev začetka šolanja.

Pripravljenje na šolo poteka skozi daljše obdobje, tudi v družinskem okolju. Foto: BoBo
Pripravljenje na šolo poteka skozi daljše obdobje, tudi v družinskem okolju. Foto: BoBo

Spodbujajte otroka k igri

Ker je do novega šolskega leta še dobrega pol leta, Ljubica Marjanovič Umek predlaga, da se starši z otrokom veliko pogovarjajo o šoli, kaj je v šoli podobno kot v vrtcu, kaj drugače. "Prav je tudi, da kažejo pozitiven odnos do šole in da se skupaj z otrokom veselijo, da bo otrok postal prvošolček. Morda je tudi smiselno, da ga še bolj kot prej spodbujajo k samostojnemu pripovedovanju, pogovarjanju, da ga motivirajo, da pri posameznih dejavnostih, ki si jih izbere, vztraja; morda naredijo tudi kakšne vaje in naloge za urjenje grafomotoričnih spretnosti, predvsem pa ga spodbujajo, da se veliko igra."

Igra bi naj bila sestavni del tudi učenja v prvem razredu, tudi zato so ob vpeljavi devetletke predvideli, da prvošolčke ob učiteljici spremlja tudi vzgojiteljica. A naša sogovornica, ki je strokovnjakinja prav za področje predšolskega in šolskega obdobja, ugotavlja, da se je žal kar nekaj stvari v prvem triletju zamaknilo v smer, ki manj upošteva mehak prehod iz vrtca v šolo. "Na primer v razredu bi moralo biti več igralnih kotičkov in več časa za igranje in gibanje, kot druga učiteljica bi morala v razredu dosledno delati vzgojiteljica, v večji meri bi se morale upoštevati individualne razlike v hitrosti razvoja otrok, kar bi se moralo kazati v triletju kot zaokroženi celoti, torej pri postavljanju ciljev opismenjevanja, opisnem ocenjevanju znanja. Vse to smo v devetletki že imeli …" še dodaja.