Komisija, ki preiskuje ozadje zadeve Patria, je zaslišala kriminaliste slovenskega Interpola Igorja Tofanta, Hinka Privška, Nino Antolovič, Roberta Mravljaka, Boruta Selana in Darina Hvalca. Člane komisije je zanimala zlasti njihova vloga ob založitvi depeše avstrijskega Interpola o zadevi Patria.

Depešo o domnevno sumljivem nakazilu med poslovnežem Walterjem Wolfom in in avstrijskim posrednikom Patrie Wolfgangom Riedlom so slovenski organi namreč prejeli februarja 2007, nanjo pa odgovorili šele maja naslednje leto.

Opozicija je sicer v času mandata Janeza Janše veliko govorila o nepravilnostih pri delu policije in o domnevnem oviranju preiskave v aferi Patria, vendar so očitki po menjavi oblasti potihnili.

"Depeša ni imela takšne teže kot danes"
Prvi je bil zaslišan Tofant, ki je zatrdil, da depeše niso bile založene, saj so bile ustrezno zavedene in se je točno vedelo kje in pri kom so, namreč pri njem. Glede sumov, da je sam največji krivec, da avstrijski Interpol več kot eno leto ni dobil odgovora, je odvrnil, da je bil ta sum na sodišču že zavrnjen, ob tem pa je še dodal, da tudi finski organi pregona niso avtrijskemu Interpolu odgovorili na depeše nič prej kot slovenski.

Poudaril je, da je o vsebini depeš obvestil tudi osebe, ki delajo na področju kaznivih dejanj pranja denarja, ki pa niso sprožile nikakršnih postopkov za pregon. "Zakaj? Ne vem," je dejal. Na vprašanje, zakaj na depeše kljub opozorilom avstrijskega Interpola ni odgovoril, pa je odvrnil: "Ker nisem imel kaj odgovoriti."

Pojasnil je, da depeša, ki je govorila o sumu pranja denarja in v kateri se omenjata Wolf in Riedel, takrat "ni imela takšne teže," in da "po štirih letih drugače gledamo na zadeve".

Zakaj je bila depeša predodeljena Tofantu?
Tofant je poudaril, da je depešo najprej prejela kriminalistka Nina Antolovič, po nekaj dneh pa so jo prerazporedili njemu. Zakaj, ni znal povedati. Na to vprašanje ni imel odgovora niti takratni vodja Interpola Hinko Privšek, ki trdi, da je bila depeša z Antolovičeve preknjižena na Tofanta brez njegove vednosti.

Privšek je pojasnil, da je ob prihodu depeše na Interpol pogledal v njeno vsebino in jo dodelil Antolovičevi, vendar zaradi obilice dela - Interpol naj bi dnevno prejel 200 do 250 podobnih depeš - ni mogel spremljati nadaljnjih postopkov.

Na vprašanje Irglove kako je izvedel, da Tofant ni odgovoril na depešo, je odgovoril, da so ga na to opozorili po tem, ko so na sestanku vodstva Interpola Davorinu Hvalcu postavili vprašanje o morebitnih založenih avstrijskih depešah. Takrat so pregledali vse prispele dokumente in našli omenjeno depešo.

Privšek: Tofant delal strokovno, a počasi
Ob tem je Privšek zatrdil, da je Tofant delal zelo strokovno, vendar pa so se mu začeli nabirati zaostanki, saj je delal prepočasi. Na njegovo opozorilo o zaostankih naj bi Tofant odgovoril, da zadeve rešuje, Privšek pa je nato kolegiju vodstva Interpola predlagal organizacijske rešitve, ki bi delo pospešile.

Pojasnil je, da Tofant na depešo ni odgovoril, ker je morda ocenil, da depeša nima "takšne teže" glede na ostale depeše in da imajo ostali zaostanki prednost. Kljub temu je Privšek prepričan, da je Tofant ravnal neodgovorno.

Privšek je sicer še zatrdil, da se o depešah nikoli ni pogovarjal z nikomer zunaj Interpola, niti s takratnim predsednikom protikorupcijske komisije Dragom Kosom ne.

Mravljak: Tofantovi zaostanki "abnormalni"
Uslužbenec Interpola Robert Mravljak je na zaslišanju dejal, da mu je Tofant marca 2008 povedal, da ima med zaostanki morebiti kakšno depešo, ki se nanaša na zadevo Patria, po kateri je povpraševalo vodstvo kriminalistične policije. Pojasnil je, da Tofant nikdar ni omenil nobenih političnih pritiskov glede založene depeše, da pa so bili sicer njegovi zaostanki pri delu "abnormalni".

Potrdil je, da je mogoče, da je imela dostop do depeše v fazi knjiženja tudi hčerka nekdanjega pomočnika direktorja ljubljanske kriminalistične policije Marjana Erhatiča, ki je bila zaposlena na Interpolu.

Dejal je še, da dvomi, da je Antolovičeva sploh vedela, da je bila depeša najprej dodeljena njej. Prepričan je namreč, da bi Antolovičeva v tem primeru na depešo odgovorila že v enem tednu. Meni, da depeša ni bila dodeljena Tofantu zato, da bi se zavlačevalo z odgovorom. Ob tem je poudaril, da ne verjame v kakršne koli scenarije, po katerih bi imel kdor koli kakšne koristi od zavlačevanja ali usmerjanja depeš.

Borut Selan je zatrdil, da je imel Tofant med zaostanki več urgentnih zadev in da mu ni znano, da bi kdaj govoril o političnih pritiskih zaradi neodgovorjene depeše. Davorin Hvalec pa je dejal, da le Tofant ve, zakaj na depešo ni odgovoril. Glede Tofantovih zaostankov je dejal: "Večkat smo mu rekli, naj da zadeve od sebe, pa ni dal."

Kasneje je Antolovičeva potrdila Mravljakove domneve, da sploh ni vedela, da je bila depeša dodeljena njej.

Zares proti zaslišanju kriminalistov
Poslanec Zaresa Tadej Slapnik je sicer ponovno izpostavil, da bi uslužbenci Interpola utegnili biti priče v sodnem postopku v zadevi Patria. Predvidenemu zaslišanju pred preiskovalno komisijo zato v Zaresu nasprotujejo, saj gre po besedah poslanca za "nedopusten pritisk na potencialne priče". S Slapnikom se je strinjal tudi Dejan Levanič (SD). Oba sta napovedala, da seje ne bosta obstruirala, da pa tudi ne bosta aktivno sodelovala pri zaslišanjih. "Tako, kot vodite komisijo, je nesprejemljivo," je Irglovi očital Levanič.

V poslanski skupini SDS so njegove besede ocenili kot nesmiselne, saj delavci Interpola po njihovem niso navedeni kot priče tožilstva. Predsednica komisije Eva Irgl je poudarila, da se komisija ne bo vmešala v obravnavo zadeve na sodišču, hkrati pa je še opozorila, da zakonodaja ne preprečuje istočasne obravnave določene zadeve na sodišču in pred preiskovalno komisijo.