Statutarne spremembe, o katerih naj bi jih na prihodnji seji programskega sveta RTV Slovenija razpravljali programski svetniki, se nanašajo le na najnujnejše notranje organizacijske zadeve, saj bi po navedbah vodstva RTV Slovenija obsežnejše spremembe terjale predhodno dopolnitev zakona o RTV Slovenija. Foto: BoBo
Statutarne spremembe, o katerih naj bi jih na prihodnji seji programskega sveta RTV Slovenija razpravljali programski svetniki, se nanašajo le na najnujnejše notranje organizacijske zadeve, saj bi po navedbah vodstva RTV Slovenija obsežnejše spremembe terjale predhodno dopolnitev zakona o RTV Slovenija. Foto: BoBo

Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc je v gradivu za tokratno sejo poudaril, da je zavod v preteklih letih, nazadnje leta 2017, ministrstvo za kulturo večkrat argumentirano opozoril na tiste določbe zakona o RTV Slovenija, ki bi jih bilo treba dopolniti, preden se zavod loti temeljitejših statutarnih sprememb.

Zakon o RTV Slovenija bi po njegovih besedah moral v izhodišču temeljiti na sedmih načelih: načelu avtonomije, novinarske in uredniške neodvisnosti, celovitega in nepristranskega obveščanja, novinarskega delovanja, tehnološke odličnosti, rednega in primernega financiranja ter načelu javnosti poslovanja.

Prav tako se je Kadunc zavzel za jasno zakonsko določitev obsega javne službe in obsega tržnih dejavnosti RTV Slovenija. Opozoril je, da ohlapne definicije, ki omogočajo vsakršne interpretacije, ne pripomorejo k dolgoročnemu strateškemu načrtovanju medijske politike javne radiotelevizije.

Pozval je tudi k ureditvi RTV-prispevka zgolj z enim zakonom, to je zakonom o RTV Slovenija, ter k zakonski ureditvi statusa premoženja RTV Slovenija. Po njegovih besedah bi morala biti RTV Slovenija lastnica finančnega in stvarnega premoženja, ki ga potrebuje in upravlja pri izvajanju svoje dejavnosti.

Poleg tega je Kadunc opozoril na smiselno vezanost zakona o RTV Slovenija na zakon o volilni in referendumski kampanji, ki sili uredništva v situacije, ko morajo nastop pred kamero ali mikrofonom omogočiti vsakomur, ki se šteje za organizatorja kampanje. Takšna ureditev po njegovem mnenju ni primerna.

"Ustrezna zakonska dikcija bi morala uredniku dopuščati vsaj določeno mero uredniške avtonomije in preprečevati možnosti zlorab nastopov organizatorjev kampanje v kakršne koli druge namene, ki z bližnjim referendumom nimajo povezave," je še zapisal v gradivu.

Programski svet daje soglasje k predlogu sprememb statuta zavoda, končna odločitev pa je v pristojnosti nadzornega sveta. Spremembe, ki jih je tokrat predlagalo vodstvo RTV Slovenija, se med drugim nanašajo na definicijo varuha pravic gledalcev in poslušalcev v statutu ter urejajo poimenovanje programskih vsebin.

Programski svet pa je sprejel sklep, s katerim je Kaduncu in nadzornemu svetu predlagal spremembo oz. dopolnitev statuta na način, da bi programski svet dajal soglasje k pravilniku o javnih razpisih RTVS za izdelavo filmov neodvisnih producentov za kinematografsko predvajanje.