Mnenja o tem, ali je protipoplavna strategija snov za poslanske razprave, so deljena. Foto: MMC RTVSLO/Jure Urek
Mnenja o tem, ali je protipoplavna strategija snov za poslanske razprave, so deljena. Foto: MMC RTVSLO/Jure Urek

Znano je, da je stranka SLS že v četrtek zahtevala sklic izredne seje odbora za okolje v povezavi s problematiko poplav. Predlog za dogovor o sklicu izredne seje je sicer na kolegij predsednika DZ-ja naslovila poslanska skupina SDS-a, ki je tudi predlagala, da podpise prispevajo vse poslanske skupine.

Kot menijo v SLS-u, je nujen sprejem protipoplavne strategije, saj bi podobne katastrofe v prihodnosti pomenile prehud udarec slovenskemu gospodarstvu. Stroški sanacij bi namreč, kot menijo, krepko presegli potrebne vložke za izboljšanje protipoplavnih zaščit.

Žerjav: Pomoč mora priti do zime
Predsednik stranke Radovan Žerjav je sicer izrazil tudi ogorčenje nad navedbami ministrstva za okolje Roka Žarnića, da naj bi bili posamezniki prvih sredstev za obnovo po poplavah deležni šele po petih ali šestih mesecih. Kot meni, je sicer prav, da vlada in pristojno ministrstvo pripravijo dolgoročne sanacijske načrte javne infrastrukture, a prvi obsežni sveženj pomoči prizadetim bi moral priti že pred zimo.

V stranki vlado tudi javno sprašujejo, zakaj naj bi bile prve ocene škode znane šele 20. oktobra in kako, da niso vse razpoložljive ekipe za pregled škode na terenu že zdaj.

Koalicija: Gre za strokovno vprašanje, ki ga zasedanja ne bodo rešila
SLS se je s predlogom, da bi prispevale svoje podpise, sicer oglasila tudi v koalicijskih poslanskih skupinah, kjer pa imajo drugačen predlog. Kot menijo, bi bil namesto izredne seje DZ-ja bolj na mestu sestanek s predsednikom vlade Borutom Pahorjem.

V koaliciji namreč menijo, da gre za zahtevno strokovno vprašanje, ki ni rešljivo z zasedanji, ampak je stvar skupin in organov, ki morajo posledice poplav sanirati in pripraviti sveženj ukrepov za njihovo preprečevanje v prihodnje.