Na Radiu Študent poudarjajo, da razumejo varčevanje ŠOU-a, da pa vseeno ne morejo pristati na financiranje, ki je tako nizko, da ogroža njihovo delovanje in obstoj. Foto: BoBo
Na Radiu Študent poudarjajo, da razumejo varčevanje ŠOU-a, da pa vseeno ne morejo pristati na financiranje, ki je tako nizko, da ogroža njihovo delovanje in obstoj. Foto: BoBo

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) je za RŠ namreč predlagala znižanje osnovnega financiranja: predlog za zavod predvideva tako nizek znesek, da je v nasprotju s Finančnim pravilnikom ŠOU-a, ki za RŠ predvideva najmanj 4 % koncesijske dajatve v višini 3,1 milijona evrov, so v izjavo za javnost zapisali radijci.

Predlog predvideva financiranje v višini 120 tisoč evrov, omenjeni pravilnik pa po zgornjem izračunu spodnjo mejo postavlja pri 124 tisoč evrih. "Predlagani znesek je tako nizek, da bi v primeru uresničitve ogrozil tako prijave na razpise kot črpanje razpisnih sredstev, s tem pa tudi nemoteno oddajanje in izobraževanje, ki sta naši jedrni dejavnosti," opozarja Radio Študent. "Od ŠOU-a tako poleg zagotovljenih 4 % koncesijske dajatve pričakujemo še najmanj 15.000 € posebne podpore za nadomestitev izpadlih drugih virov in glede na našo dokazano aktivnost v času epidemije."

Radio Študent ali pol stoletja proaktivne radioaktivnosti

Najbolj prizadete bodo postaje s statusom posebnega pomena
Ustanovitelja Radia Študent ŠOU v Ljubljani tudi Društvo novinarjev Slovenije poziva, naj zagotovi zadostna finančna sredstva, da bo RŠ lahko opravljal vse dejavnosti, ki mu jih nalaga akt o ustanovitvi.

Radio Študent je radijska postaja posebnega pomena in najstarejši neodvisni študentski radio v Evropi. Minister za kulturo Vasko Simoniti je že večkrat poudaril, da bodo mediji delili usodo in ukrepe pomoči, ki jih je vlada pripravila za blažitev posledic krize za vse gospodarske družbe. Na medijski sklad se najbolj zanašajo ravno lokalni in regionalni mediji ter programi posebnega pomena, ki imajo po zakonu posebno funkcijo in obveznosti v javnem interesu, kar je prišlo v času epidemije še posebej do izraza.

"Radio Študent, ki ga je tako kot vse medije prizadela kriza, ki jo je povzročila epidemija koronavirusa, je kot radijska postaja posebnega pomena, ki je v veliki meri odvisna od državne subvencije iz medijskega sklada, žal tudi žrtev nerazumljive politike ministrstva za kulturo," opozarja DNS. "To ne le da ni pripravilo paketa pomoči za medije, ampak je ustavilo izplačilo tudi že s pogodbo dogovorjenih sredstev iz medijskega sklada. Kot smo opozarjali, bo ta odločitev najbolj prizadela radijske postaje s statusom posebnega pomena." Dodajajo še, da o drastičnem rezanju stroškov poročajo tudi iz drugih regionalnih in lokalnih radijskih postaj.

Odgovorni urednik Matjaž Zorec in direktorica Zavoda Radio Študent Ana Kandare sta opozorila še, da se soustvarjalci programa "za potrebe preživetja institucije odpovedujejo sicer simboličnim honorarjem"; v letošnjem juniju je bila kar četrtina vseh vsebin zato izvedena prostovoljno, brez plačila. Že med epidemijo so na nižanje pavšalov in plač pristali uredniki in zaposleni v upravi. Kljub vsem tem rezom so, opozarjajo, v času epidemije delovali v polni kapaciteti ter celo zabeležili povečan obisk spletne strani in večji odziv na družbenih omrežjih. "A popolni mrk dohodkov na področju radijskega oglaševanja in negotovost projektnih sredstev, posebej negotovost v zvezi s projektom medijskih vsebin na Ministrstvu za kulturo, ki predstavlja znaten delež našega dohodka, nas silita v ugotovitev, da niso ogroženi samo honorarji, ampak celotno oddajanje našega pestrega, četudi stroškovno skromnega programa."