Bohinc je prejel 43 glasov, potreboval pa bi jih 46. Proti Bohincu je glasovalo 39 poslancev. Pred glasovanjem so mu podporo napovedovali poslanci koalicije, ostro pa so mu nasprotovali v opoziciji.

Bohinc: Ne bom znova kandidiral
"Mnogi so mi zatrjevali, da me bodo podprli. Očitno pa tudi tisti tega niso storili," je po glasovanju dejal Bohinc. Ob tem je znova zavrnil vse očitke glede svojega dela, ko je bil notranji minister - tako glede izbrisanih kot glede nabave policijskih čolnov.

Prav tako je zavrnil očitke, da v svojem življenjepisu ni opisal vseh delov svoje politične kariere. Na koncu je še zatrdil, da ne bo znova kandidiral za ustavnega sodnika.

Krek: Bohinc je bil najboljši kandidat
Generalni sekretar v uradu predsednika Uroš Krek je dejal, da obžalujejo, da Bohinc ni dobil dovolj glasov za izvolitev. "Bil je najboljši kandidat z najboljšimi strokovnimi referencami od prijavljenih kandidatov. Na podlagi posvetovanj s poslanskimi skupinami je bilo pričakovati, da bo dobil zadostno podporo," je pojasnil.

Dejal je, da to nikakor ni nezaupnica predsedniku države. "Predsednik države je svoje obveznosti opravil v skladu z zakonom. Razpisal je poziv za kandidate. Opravil je razgovor z vsemi poslanskimi skupinami in poslal predlog v DZ. Poslanci so na tajnem glasovanju odločili pač vsak na podlagi svoje vesti in stališča," pravi Krek.

"Ne gre za nikakršno zamolčanje ali prikrivanje"
Po Krekovih besedah je treba na podlagi zakona v 14 dneh postopek ponoviti, lahko pa se predsednik odloči med že prijavljenimi kandidati ali pa predlaga nekoga zunaj tega kroga. "Gotovo ni lahko dobiti kandidata," je dodal.

Na očitke, da so bile pri Bohinčevi kandidaturi zamolčane nekatere njegove politične funkcije iz preteklosti, je odvrnil, da je predsednik poslal v DZ predlog kandidata, ki je utemeljen z elementi, ki so pomembni za delovanje ustavnega sodnika. "V svoji prijavi pa je Bohinc navedel vse funkcije, ki jih je opravljal. Tukaj ne gre za nikakršno zamolčanje ali prikrivanje. Bohinc je tudi javna oseba in vse njegove aktivnosti so znane. Vsak, ki je v politiki, se mora tudi zavedati, da je njegovo delovanje transparentno, in verjamem, da državnemu zboru ni mogoče skriti ničesar," je sklenil Krek.

Kumer: Krivda za neizvolitev na strani koalicije
Bojan Kontič (SD) je po glasovanju novinarjem povedal, da Bohinčeva neizvolitev kaže, da koalicija ne deluje tako, kot bi morala. "To tudi kaže, da pogovori znotraj koalicije niso iskreni," je še dodal.

Njegov strankarski kolega Dušan Kumer je dejal, da je koalicija z neizvolitvijo Bohinca pokazala odnos do predsednika države Danila Türka in do koalicije same. "Krivdo za neizvolitev lahko pripišemo sebi, in ne drugim," je še povedal.

Vodja poslancev Zaresa Franco Juri je po glasovanju zatrdil, da je razočaran in presenečen, saj so bili po njegovih besedah znotraj koalicije usklajeni, da bodo podprli Bohinca. Poslanec LDS-a Anton Anderlič pa je dejal, da je presenetljivo, "da se javno govori nekaj, tajno pa se dela nekaj drugega".

"Nič hudega, saj imamo še dosti drugih strokovnjakov," pa je neimenovanje Bohinca komentiral predsednik DeSUS-a Karl Erjavec.

Tanko: Odločitev kaže na neuglašenost koalicije
Vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko je poudaril, da kandidata niso podprli, ker za institucijo, kot je ustavno sodišče, potrebujemo neodvisne kandidate, ne pa take, ki so politično profilirani in so v preteklosti opravljali najpomembnejše strankarske funkcije. Odločitev po njegovem mnenju kaže na neuglašenost koalicije. "Ta je v državi zato, da stoji za ključnimi odločitvami, ki jih dajo vlada ali predsednik republike," je poudaril.

Po mnenju predsednika SLS-a Radovana Žerjava je prav, da se je tako izteklo, saj potrebujemo na mestih ustavnih sodnikov ljudi, ki niso tako politično kontaminirani, kot je Bohinc. Kot pravi, je dobro, da ljudje, ki so bili v preteklosti močno politično izpostavljeni, niso ustavni sodniki.

Glede na to, da se je Bohinc v svojem ministrovanju uporabljal vse mogoče metode, da bi preprečil vstop SNS-a v parlament leta 2004, je zdaj tudi sam spoznal, da ga "njegovi lastni niti takrat niso podpirali niti ga zdaj ne podpirajo", pa je povedal Zmago Jelinčič (SNS). Nad glasovanjem ni presenečen, "saj je perverzno, da za ustavnega sodnika kandidira nekdo, ki je bil proti osamosvojitvi Slovenije".

DeSUS-a Bohinčeva politična vpetost ne moti
Pred glasovanjem je Joško Godec (DeSUS) zatrdil, da jih Bohinčeva politična vpetost ne moti in da ga bodo podprli, saj zaupajo izbiri predsednika republike.

Jože Tanko (SDS) je dejal, da Bohinca ne bodo podprli, ker naj bi bil predlog predsednika države prirejen, saj naj bi v Bohinčevem življenjepisu manjkali podatki o tem, da je v jugoslovanski vladi deloval skupaj z Janezom Zemljaričem, bil pa naj bi tudi ustanovitelj Socialdemokratske unije, ki je ljudi pozivala k bojkotu referenduma o osamosvojitvi.

"Odločno nasprotujem temu, da se zaradi politične opredelitve jemlje kredibilnost usposobljenemu strokovnjaku," je zatrdila Majda Potrata (SD) in problematizirala politično opredeljenost nekaterih drugih ustavnih sodnikov, ki naj bi bili celo člani Opus Deia. Njen strankarski kolega Bojan Kontič je dodal, da nikjer v ustavi ne piše, da ustavni sodnik ne sme biti politično opredeljen.

Franco Juri je v imenu Zaresa izrazil podporo kandidatu, Zmago Jelinčič (SNS) pa je zatrdil, da ga ne bodo podprli. Poslanska skupina LDS-a svojega stališča ni predstavila.

Namesto Prijatelja Vilerjeva
Parlament pa ima po letu dni spet imel 90 poslancev, ki bodo delovali v državnem zboru. Poslanci so namreč potrdili mandat Sari Viler, ki je kot poslanka SNS-a nasledila Srečka Prijatelja.

Nekdanjemu poslancu Slovenske nacionalne stranke je pretekli teden prenehal mandat, potem ko je bil zaradi izsiljevanja pravnomočno obsojen na štiriletno zaporno kazen.

Poslanci podprli insolventni zakon
Poslanci so končali obravnavo predloga novele insolventnega zakona, ki je namenjen izboljšanju položaja upnikov. Predlog novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju določa, da mora dolžnik zagotoviti najmanj 50-odstotno poplačilo terjatev upnikov. Ob tem morajo biti upniki poplačani v obdobju največ štirih let.

Z novelo zakona o izvršbi in zavarovanju naj bi preprečili zamude, ki nastajajo, ko dolžniki s pavšalnimi ugovori zanikajo obstoj poslovnega razmerja z upniki. Upnik bo imel tako po novem možnost, da sodišču predloži dobavnico oz. kakšen drug dokument, ki dokazuje poslovno razmerje z dolžnikom, sodišče pa bo z izdajo predhodne odredbe samodejno zamrznilo dolžnikovo premoženje na bančnem računu.

Vlada je svoj predlog pripravila v sodelovanju z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in ob upoštevanju nekaterih pripomb opozicije.